Initial commit of ebook 78286 filesHEADmain

7 files changed, 1443 insertions, 0 deletions

diff --git a/.gitattributes b/.gitattributes
new file mode 100644
index 0000000..6833f05
--- /dev/null
+++ b/.gitattributes
@@ -0,0 +1,3 @@
+* text=auto
+*.txt text
+*.md text
diff --git a/78286-0.txt b/78286-0.txt
new file mode 100644
index 0000000..832211c
--- /dev/null
+++ b/78286-0.txt
@@ -0,0 +1,499 @@
+*** START OF THE PROJECT GUTENBERG EBOOK 78286 ***
+
+
+
+
+                              [Illustration]
+
+                     Kmetijſke in rokodélſke novize.
+
+               Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe.
+
+           =_Nᵒ_ 10.=      _V ſrédo 6. kimoveza._      =1843.=
+
+
+☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani
+na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi
+195 v ⸲Salendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih
+ne dobivajo po poſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.;
+prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa
+zelo leto 2 fl. 30 kr., — sa pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k. poſhtah
+ſe snajo dobiti.
+
+
+
+
+Nóvim Slovénſkim novizam!
+
+
+    Dobro jutro! Bog te, ſprim’ daníza!
+      ⸲Si vondèr she enkrat saſijala,
+    De Slovénſka ſe sbudi modriza,
+      In ne bode vedno terdno ſpala?
+
+    Dolgo vſi Slovénzi hrepeneli
+      Po sheljeni têbi ſo vodnizi,[1]
+    Meſze, tjedne, dneve, ure, ſhteli, —
+      Up ſvoj ſpolnjen vidijo v reſnizi.
+
+    Kmetu, rokodelzu ti ſvetíla
+      Per ſtanú njij[2] rasnih opravílih;
+    Mu kasala pota boſh, pravíla[3]
+      Per ſhtevílu njega del obílih:
+
+    Nógradniku ſnáshiti, ſaditi,
+      Bóljſhati, poshlahtnovati terte;
+    Pléti, okopávati, kolíti,[4]
+      Oshivljáti nógrade saterte
+
+    Vſazimu boſh ſvétovala svéſto,
+      ⸲Stan polájſhati ſi marſkdej ſítin;
+    ⸲Se poſtaviti na bolji méſto,
+      Bodi mosh ſi tudi she ſlavítin.
+
+    Kmétizhi! sbudite ſe is ſpanja!
+      Rokodelzi, obertniki tudi,
+    Glejte! sárija tàmò odganja,
+      Vſak sa nóvim, boljim ſe potrúdi!
+
+    Sa sornízo to sveſtó hodíte,
+      In mèglè nozh sad bi ſtala goſte;
+    ⸲Svita, luzhi njene ſe dershíte, —
+      Prave sgréſhili ſtèsè ne boſte.
+
+                                                               Krájnizhan.
+
+
+_Pojaſnjenje._
+
+[1] to je: ki vodi.
+
+[2] Kje ſe ſliſhi u deshêli 2. in 4. dualſki padesh _nju_, _nji_, tudi
+med ljudſtvam? Kar jes morem vediti, nikjer. ⸲Sliſhi ſe pa na viſózim
+Gorenſkim (okoli Radolze) natánko _njij_, _njíji_, tudi zlo _njíju_,
+_njíjo_, kader ta beſéda ſama (abſolu) ſtojí: kakor _njij_ ſtan, _njij_
+glava, _njij_ ſvèt, zhiga je ta dnar? _njíju_, _njíjo_.
+
+[3] _pravílo_, ali regelza.
+
+[4] _kolíti_, ali u nógrad kôle, kolevjè saſajati.
+
+
+
+
+Nauk,
+
+kakó shido perdelováti, ali nauk, kakó murve ſaditi in shidne zherve ali
+goſénze srediti.
+
+
+Ljubi moj kmet! Po tem, ko ſi v ſpomladi polje obſejal, nograde obdelal,
+imaſh od ſ. Florjana do kréſa lép zhaſ, ki ga ne moreſh sa nizh boljſhiga
+oberniti, kakor shidne goſénze paſti in shido perdelovati, kar ſe ravno v
+tem zhaſu da ſtoriti, ter sató:
+
+1. Ker ti to _velik dobizhek_ obéta.
+
+2. Ker to délo _nizh teshk_o ni, poſebno perve tjédne, ko ſo zhervizhi
+ſhe bolj majhni, ampak ſhe le sadnje 14 dni, ko she vezhi sraſtejo; sakaj
+okoli 30 dni terpí vſe to délo in nizh vezh ne.
+
+3. Ker ti sató skorej ni tréba _nizh dnarjev potroſhati_, rasun kakſhne
+krajzerje sa zhervno ſéme.
+
+4. Ker shido prez lahko _prodaſh_ in imaſh v 6 — 7 tédnih she dnarje v
+moſhnji sa ſvojo pridno ſkerb, kar ſe per vinu in shitu ne sgodí, ki ſe
+doſtikrat teshko in ſlabo prodá.
+
+5. Ker velíko _vezh dnarjev s tem v kratkim perdobiſh_, kakor sa ktero
+rezh bodi, in kakor tvoj ſoſed, ki ima morebiti boljſhi njive, zhe ſi teh
+30 dnéh priden in shidne goſénze prav ſkerbno paſeſh.
+
+6. Ker vſe to delo _tvoja shena, kaka ſtara mati in otrozi opravijo_, in
+dobiſh is téga lahko vſe, kar ti je sa davke, zhevle in ſol potreba.
+
+7. Ker ti ni tréba od tega perdelka _ne deſetíne ne gorſine opravljati_,
+in ti murve vezh dajo, kakor vſe drugo ſadje, ki ga imaſh.
+
+8. Ker ti tvojiga perdelka, zhe kolikaj varujeſh, _ne more lahko kaj
+vseti_, kar ſe pa na polji in v nogradih lahko sgodí.
+
+Zhe pa hozheſh shidne zherve srediti in shido perdelati, moraſh ſkerbeti.
+
+    a. _sa potrébno paſho_, to je, sa doſti murv, kterih perje je
+       paſha sa shidne goſenze ali zherve.
+
+    b. _sa kozho ſvetlo, ſuho in zhedno_.
+
+    d. _sveſto takó, kakor ti bom povédal, zherve rediti, in v vſim
+       ravnati ſe_.
+
+Poſkuſhnja _v nemſhkim Gradzu, v Ljubljani_ in ſem ter tje _v nemſhkih_
+deshelah je pokasala, de ſe tudi v naſhih krajih da lépa in terdna shida
+perdelati; to je, povſod, kjer murve raſti hozhejo. Murve pa tudi v naſhi
+desheli ſkoraj povſod rade raſtejo.
+
+Shida je laſhke in franzoſke deshele obogatila; tudi vaſ bi, zhe bi jo
+perdelováti snali, in kar ſhe ne snamo, hotli nauzhiti ſe.
+
+Zhe premiſlimo, koliko dnarjev gre sa shido is naſhe v ptuje deshele, in
+pa lép dobizhek, ki ſkorej nizh ne koſhtá; in ki ſe v 30 dnéh lahko dobí,
+naſ mora mikati téga perdelka lotiti ſe. Kar toliko drusih samore, sakaj
+bi mi nè?
+
+Pa pravijo: «_Lotili bi ſe, ako bi murve she eno leto sraſtle_.» Ali na
+Laſhkim in Franzoſkim in v drusih deshelah, kjer shido perdeljujejo,
+tudi eno leto niſo sraſtle, in tudi v naſhih krajih nogradi in drugo
+ſadno drevje v enim letu ne doraſte; pa priden kmet vender nograde in
+drugo ſadno drevje ſadi in kmalo ſad dozhaka. Perje ima vender vſaj murva
+prej, ko drevje ſad, in is ſkuſhnje vemo, de murva prav oſkerbljena
+hitrej raſte, ko drugo drevje. Imamo murve, ki ſo is ſemena sraſtle,
+poshlahtnjene, ſhe niſo 7 lét ſtare, in ſo debeljſhi ko tvoja noga in she
+zhes 5 ſeshenov viſoke.
+
+De ſe pa k temu ravno takó lahkimu kakor dobizhka polnimu delu, ki ga
+otrozi, ſtare shene in nadloshni in drusiga dela nesmoshni ljudjé lahko
+opravijo, vnamemo, ſe pové, de ſe od kake ſrédne murve, ktera 150 ℔.
+perja da, 3000 shidnih zhervov sredi, ki 10 ℔. galete ali jajzhik dajo,
+in sa _vſak funt dobre galete_ ali shidnih jajzhik dobiſh lahko 40, 45
+kr. _ali pa zlo_ 1 gl. Po tem takim da _ena ſama taka murva_ 6 — 10 gl.
+gotoviga dobizhka, kar nobeno drugo dervo eno léto in poſebno v 30 dneh
+ne dá.
+
+Prejemite tadej nauk, kakó ſe da shida perdelovati in sh-njo velik
+dobizhek v kratkim ſtoriti.
+
+Govorjenje bo
+
+      I. _od murv_,
+     II. _od reje shidnih zhervov ali goſenz_,
+    III. _od ravnanja s shido_.
+
+(Dalje ſledí.)
+
+
+
+
+KMETIJ⸲SKA ⸲SHOLA.
+
+(Na dalje.)
+
+
+Pervo nedeljo.
+
+Dobro jutro ſoſed! ſte ſliſhali, kaj je pretekel teden ſtaraſhina is
+noviz nam perpovedoval. Veſelje je bilo poſluſhati, kar nam je per
+kmetovanju vediti. V nedeljo vam bom ſhe kaj vezh od tega bral, rezhe
+ſtaraſhina. Nato ſe je veliko naſ is vaſi ſoſhlo, ter sazhel je:
+
+
+I. Kakó laſtnoſti semlje posnavati?
+
+_Navod._
+
+Ljubi kmet! Preden drevo v semljo saſtaviſh, moraſh posnati semljo, ktero
+hozheſh preorati, moraſh vediti, kako bi jo nar bolj obdelal, kter ſad bi
+ti nar gotovſhi snal doneſti. Ravno tako je treba vediti, kakſhen srak
+ali luft, kakſhni vetrovi ali vremena ſo po kraju navadni, ktéri od teh
+bi ſadeshu koriſtni, kteri ſhkodljivi bili.
+
+Ako srak ſadeshu ali shivali neſlushi, nobeno ne porata. ⸲Sadeſh pije _po
+lepenju ali po perju_ srazhje v ſé, ktero ſok poganja, in ſadeſh redi.
+Sraven tega srak veliko perpomore, de ſe gnoj v semlji bolj pogodí in
+raspuſtí.
+
+Is tega bosh rasumel, sakaj de je dobro semljo preoravati, drobiti in
+obdelovati jo.
+
+Slo potrebna je _toplota_ ſadeshu. Kadar v pomladi ſolnze gorkó poſiva,
+veſ prirod koj oshivi, ſad ſe sazhne rasraſhati; ko ſe pa gorkota vmakne,
+in mras naſtopi, vſa raſt saſtane.
+
+Nar bolj potrebna sa raſt je mokrota. Gnoj ſe od mokrote pogodí in
+rasdelí po semlji, ter ſadeſh po koreninah gnojnino v ſé poſerka.
+
+Mozhirnoſt odvrazhuje od semlje preobílno toploto, satorej ſe mozhirna
+semlja _mersla semlja_ imenuje. Tudi ſvitlobo mora ſadeſh imeti, de od
+nje _farbo_, diſhavo in okuſ dobi, de ſe tudi dosóri; to ſleherni kmet
+ve, de med goſto detelo in graſhizo plevel ne sashêne, ker ſvitlobe nima.
+
+Navadni srak ali luft v kraju ſe ſhe bolj saſtopno s letémi beſedami
+raslozhi: _gorko, merslo, mehko ojſtro, ſuho, mokro vreme._ Po
+⸲Slovenſkim ſo mnogotere laſtnoſti srazhja, ktere ſe po teh le peternih
+ſtopnjah dajo raslozhiti.
+
+1. _kolikor viſhji nad morjam, toliko merslejſhi je kraj, in toliko
+krajſhi poletje je_; satorej je gorenſka in koroſhka ſtran merslejſhi
+in ojſtrejſhi, kakor Vipavſka dolina, dolenſka in doljno-ſhtajerſka
+ſtran; kakor je Tershaſhko, Goriſhko, Zhiſhko, Horvaſhko in Dalmazija,
+kjer vinſka terta raſte, kjer druge mehkotne, tudi shlahtne selſha dobro
+poratajo, kterih v gornih krajih ne perdelujejo.
+
+2. _kolikor dalje proti ſolnzu, toliko gorkejſhi je kraj_, rasun zhe je
+na hribih; kolikor viſhji _pod oſoje_, toliko merslejſhi je.
+
+3. _kamor je obernen, ali kamor mají ſvet_. Po ſolzhnih breshinah je
+toplota mozhnejſhi; satorej po takih bolj vino perdelujejo, kakor pa po
+oſojnizah. Dobra je ilovnata semlja, ako nekoliko proti ſolnzu mají;
+ſlabſhi je peſhena semlja, ako tako mají, ker ſe od ſolnza prevezh
+pregreje, de mokrotnoſt pre hitro sgine. Na breshni oſojnizi osimina rada
+posebe, in jo ſreſh poterga.
+
+4. V krajih, kjer ſo jeseri, ali druge velike vodé, je sima mehkejſhi,
+poletje pa hladnejſhi; ſploh pa ſo taki kraji mokrotni. Poleg velizih
+vodá koj ſpomlad in posno jeſén ſlana mori. Ker ſe vodé pozhaſi odtekajo,
+megla polega, satorej vezhkrat ſhkodljiva roſa pada.
+
+5. V krajih bliso gorá, gojsdov in ſneshnikov ſe ſpomlad toplota in mras
+naglo ſpremenujeta; to le ſadeshu ſhkodje. Po takih krajih vezh deshuje,
+kakor po velikih ravnih.
+
+Dobro je sa kraje pod gorami in per gojsdih, kjer ſo savetje.
+
+Po le teh peternih raslozhkih navadniga srazhja, ſe dajo ſlovenſke
+deshele, kar kmetijſko obdelovanje in perdelovanje sadene, ſpet v trojne
+poſebne ſtopnje krajov resdeliti; namrezh:
+
+1. _V tople kraje_, kjer vinſka terta raſte, kjer vſe mehkotne ali
+shlahtnejſhi selſha, sraven teh tudi ſadje, in shito perdelujejo.
+
+2. _V kraje ſredne toplote_, kjer ſizer ſadje in shito porata, vinſka
+terta pa ne raſte.
+
+3. _V mersle kraje_, kjer s ſadjem she nizh kaj ni, shita pa ſhe nekaj
+perdeljujejo; kjer je sima dolga, in veliko ſnega pade.
+
+Semlje ſo ſe nekdaj is gorá po nishavah raslesle. Od sazhetka ſveta je
+velika povodnja goré rasmozhila, potem ſe je kamnje od vrozhine in mrasa
+pregnano sazhelo rasſhibravati, drobiti, in ſe je polagama sperſtenilo.
+⸲She dan danaſhen ſe kamnite goré ravno na to visho perſtenijo. Veliko
+deshvanje gore vedno ſpéra, vode in potoki perſt v doline plavajo,
+semlja, ktero orjemo ali obdelujemo, ſe je v zhaſu s mnogoterim odgnitjam
+od shival, selſh in drugih raſtlin pomeſhala, in je tako rodovitna
+poſtala. Veliko takih semljá je v njive podelanih, veliko jih je ſhe,
+ki le divji ſad po njih raſte. Dobro in koriſtno sa kmetovanje je tadej
+vediti, kako in s kóm ſo vſe ſorte semlje is perviga nameſhane, kako ſe
+mora letá smeſ popravljati in perpravljati, de bo temu ali unimu ſadu
+ſlushila.
+
+(Dalje ſledi.)
+
+
+
+
+Zerkve na Krajnſkim.
+
+
+Pri ſ. _Petri v Ljubljani_ ſo k prasniku ſvetih apoſteljnov Petra in
+Pavla letoſi poſtavili _nov tabernakel_, kteri v naſhi ſhkofii po ſvoji
+vrednoſti in po mojſtrovſkim delu, sunaj marmoroviga tabernakelna pri ſ.
+_Jakobu_ v Ljubljani, nima lahko para, in zhes dva tavshent goldinarjov
+veljá. Obrasil in is mezeſnoviga leſa sdelal ga je v podobi oſem zhevljev
+viſoke, na oſmih ſtebrih joniſhkiga reda ſtojezhe kúple _Matevsh Tomiz_,
+podóbar v _Shent-Vidu_ nad _Ljubljano_, in vſiga od ſpredej s tompakam
+od sadej pa s meſingam, obojim v ognji poslazhenim, preblekil, kapitele
+is meſinga vlil in poslatil _Matevsh Schreiner_, paſár (girtlar) v
+_Ljubljani_. Sadej je ta latinſki napiſ vſekan: «_Pod Antonam Alojsiam,
+ſhkofam in knesam, Matevsham Svetlizhizh fajmoſhtram, ⸲Silveſtram Homan
+in Mihelam Ambrosh, kljuzharjama, ga je sdelal Matevsh Tomiz, preblekil
+in poslatil Matevsh Schreiner v letu 1843._» Obeh mojſtrov delo vſi
+umetni in na take dela saſtopni moshje hvalijo.
+
+Istroſhke sa tabernakel in sa preslazhenje vélziga gipſaniga altarja,
+ktero delo je _Ferdinand Mazhek_, _slatar v Ljubljani_, prevsel in lepo
+sdelal, ſo preſkerbeli s pomozhjo nekterih drusih dobrotnikov farmani
+ſami. Tako je zerkev ſ. _Petra_ ena nar lepſhih in prijasniſhih zerkev
+Ljubljanſkiga meſta, po podobi zerkve ſ. Petra v Rimu sidana in lepo
+smalana, ſkos hvale vredno ſkerb goſpodov fajmoſhtra in kljuzharjov
+ſpet imenitno olepſhana, in more vſakimu domazhimu in ptujimu obiſkavzu
+dopaſti, ker ſe ſme rêzhi, de marſiktero imenitno meſto nima tako lepe
+zerkve.
+
+       *       *       *       *       *
+
+⸲Sploh govoriti ſe bo tudi teshko najdila deshela, kjer bi ljudjé sa
+veliko in lepih zerkev toliko veſelja imeli in toliko ſtorili, kakor na
+Krajnſkim. To prizha sa njíh dobriga duha in sa njih dobro voljo ſvoje
+zerkve, kolikor je mogozhe, olepſhati. Zhe ſe per vſim tém ſemtertje
+najde kaka zerkev, ktera saſtopnim in umetnim moshem nozhe s vſim
+dopaſti, tega niſo ſami plazhvavzi, _ampak vezhi del le delavzi krivi,
+kteri ſvojiga dela ne saſtopijo_. Nad sidarji in njih polirji ſe, kar
+njih delo sadene, ſhe nimamo ravno toliko pritoshiti; sakaj oni sidajo
+vezhidel po planu, kteriga morajo poprej goſpoſka in na to umetni moshjé
+poterditi. Veliko vezh pravize pa imamo ſe pritoshiti nad tiſtimi
+delavzi, kteri notrajno zerkvéno orodje, altarje, ſtole, prishnize,
+ſpovednize, sakriſtijſke omare i. t. d. delajo; sakaj te rezhi ſo po
+nekterih zerkvah, deſiravno morebiti drago plazhane, vender ſkashene, ne
+toliko savoljo ſlabiga, kakor savoljo nesaſtopniga déla.
+
+Nam ſe sdi, de bi ne bilo nepotrebno v teh novizah kljuzharjov in drusih
+zerkvenih mosh nekoliko poduzhiti, kako naj takrat, kadar ſe v njih
+zerkvi kaj noviga déla, ſkerbé, de bo to, kar ſe naredi, sareſ lepo,
+de bo vſim ljudém, to je kmetam in drugim saſtopnim in umetnim moshem
+uſhezh; de ſe tudi sa zerkvéne rezhi dnar ne bo po nepotrebnim ali po
+neſpametnim troſil. Pred vſim drugim ſe nam sdi, de je treba govoriti od
+_podobarſkiga_ ali _piltavarſkiga déla_.
+
+(Dalje ſledi.)
+
+
+
+
+Domazha ſkuſhnja.
+
+
+(_Is Rupe na Gorénſkim_:) Na _Rupi_, bliso Krajna, ſo nekteri kmétji
+komaj ajdo poſjali, ſe je po velikim deshju po njivah taka ſkorja
+naredila, de ajda, tako rekozh sabita, raſti sazhéti ni mógla. Vſi
+ſo puſtili ajdo in njive, kakorſhne ſo bile; — nék umen mósh jé pa
+prevdaril, de ſkosi terdo ſkorjo ajda pognati ne more. Kaj je ſtoril?
+Deſi je ravno ajda she kal naredila, _je vunder ſhe enkrat njivo preoral
+in prevlékel_ in veſelje imá, de njegova ajda na zelim Rupniſhkim polju
+nar lépſhi ſtoji; druge ſo pa ſlabe in redke. —
+
+Zhe tudi to ravnanje nizh noviga ni, pa je vunder veliko kmetov, ki ne
+vejo, de je gotovo dobro in v mnosih ſkuſhnjah vterjeno, de ſe njive po
+ſetvi, zhe desh vſjano shito sapêre in ſe po tem v vrozhini ſkorja po
+polju naredi, _preorjejo_ ali ſaj _prevlézhejo_.
+
+
+
+
+Nékaj sa ſtrojbarje.
+
+
+⸲Strojbarjem, kersnarjem in tiſtim, ki ſe s ſtrojbarſkimi in kersnarſkimi
+rezhmí pezhajo in ſe vezhji del ſmerekoviga lubja in jeshíz poſlushijo,
+samorem is ſvoje ſkuſhnje povedati, de ni ſamo ſmerekovo lubje, temuzh
+tudi verbovo sa zhreſlo dobro. Verb veliko in urno ob vodàh in na mokrim
+ſvetu sraſte, ktere v butarah s lubjem vred sa kurjavo imajo; tudi
+jerbaſe in pleteníze is njih pletó; pa lubja od mladík ne porajtajo
+in ſhkóda je, de to ljudjé is nemar puſhajo. Ne le lubje od debla,
+temuzh tudi od mladik in perje je dobro sa ſtroj, zhe ſe ob takim zhaſu
+napravlja in poſpravlja, ko ſe ſhe ni zhiſto isſhuſhilo.
+
+Sa bolj debelo uſnje da tudi mezeſnjevo lubje dobro zhreſlo; pa takrat,
+kadar ima nar vezh ſoka v ſebi, ga nar menj porajtajo. Opomniti ſe pa
+mora, de je ſamo vnotrajna ſtran tega lubja slaſti, kakor vſaziga ſploh,
+sa ſtrojbo pripravna; unajne hraſte ſe morajo, dokler ſhe lubje ni
+rasſekano, odſtergati.
+
+Tudi bresovo lubje je dobro, slaſti sa terdnejſhi uſnje. Smerekovi
+ſtershi in lupine od divjiga koſtanja ſo tudi dobri, in teſhko ni, jih
+veliko nabrati, ker ſe lahko klatiti dajo, kadar dosorijo. Sa temi pa
+hraſtovje s ſvojo ſkorjo, s mladikami in s perjem vſe dá, kar je sa
+ſtrojbo dobriga uſnja tréba.
+
+Kako ſe is tega ali uniga lubja od imenovanih dervéſ zhreſlo pripravlja,
+ſe vſak lahko poduzhí, in s veſeljem ſim pripravljen ali v piſmih ali
+pa s beſedo vſaziga poduzhiti. She v letu 1826 v meſzu roshniga zvéta
+ſim od tega v Dunajſkih novizah piſal in ſtrojbarji v moji ſoſéſki ſo
+po ſrezhi tako ſtorili. Od takrat ſim s pomozhjo kmetov ſvojih blishnih
+krajev to rezh tako daljezh dognal, de mi ſadaj hraſtoviga in verboviga
+lubja toliko pripeljejo, de 20 do 25 tavshent teletnjin v letu vſtrojim.
+Zhe bi ſe v vezh krajih naſhiga zeſarſtva taziga boljſhiga lubja sa
+zhréſlo poſlushili, bi ſe tudi uſnje kmalo poboljſhalo in kmalo bi naſhi
+ſtrojbarji unajnim kóſ bili.
+
+                                              J. Javernik,
+                                              vlaſtnik ſtrojbarſke fabrike
+                                              v Wilchelmsburgu v Avſtrii.
+
+
+
+
+Zoperniza.
+
+
+Pred vezh létmi ſe je bila mlada vidova is _Kraſa_ na _Pivko_ omoshila
+in priſhla v neko vaſ ne slo daljezh od _Poſtojne_ na terdo kmetijo. Na
+_Kraſu_ je od ſtarih zhaſov navada bila na ſpomlad vſe shita opleti in
+_Kraſhovke_ ſo od nekdaj sa pridne plevize iméli; sakaj nobena ni per tem
+delu pozhenila, kar sa gerdó dershé, temuzh ſkluzheno perpognjena ga je
+zhverſto opravila. Tudi je kraſhka pſheniza v dobroti in zeni banaſhki
+enako ſhteta. V Kraju pa, kamor je bila mlada vidova perpeljana, ni bilo
+navade shita pléti. Njo je ſerze bolelo in milo ſe ji je ſtorilo, kadar
+je vidila, de plevel shita preráſva in mori. Terdno je ſklenila po ſvoji
+domazhi ſhegi shita opleti. Od ſvojih domazhih opravil in hiſhniga dela
+ſe je po urah otergovala, poſebno v jutru sgodaj, in je vſe ſvoje shita
+oplela. V kratkim zhaſu ſo sazhele nje popred blede shita ſ-zhernevati
+k nje velikimu poveſeljenju, in ker je to od leta do leta ſtorila, ſo ſe
+nje shita ozhitno v raſtvi, v klaſji in sernji od vſih drusih raslozhile.
+Nje ſoſedinje, bodiſi, de ſo bile nevoljne noviga dela, ktero jim je bila
+pokasala, ali bodiſi, de ſo ji bile nevoſhljive savolj njenih lepſhih
+perdelkov, ali pa de ſo hotle le po shenſko nad njo ſi ſvoje jesike
+bruſiti, — ſo jo zopernizo imenovale. «Na zopernije ſe mora saſtopiti» ſo
+rekle med ſeboj, ker sna ſtoriti, de ſo nje shita lepſhi od vſih drusih
+shit. Oh, de bi vender vſe Krajnize, de bi vſe ⸲Slovenke po zeli Iliriji
+take zopernize poſtale! koliko vezh in zhiſtejſhiga in lepſhiga shita
+bi ſe perdelovalo! ko bi ga ſlednja Ilirka s pletvijo le dva mernika
+perdobila, ali bi ga ne dala zela Ilirija ſaj 400,000 polovnikov vezh?
+
+⸲Slednji rasumni kmetovavez ſposna, de shitna pletev more veliko sdati,
+in ſe bogato plazhati. Kar na njivi plevel shivesha pojé, tega shito
+ne dobi; to je vender gola reſniza. Vezh ko jih is ene ſklede jé, mènj
+na eniga pride. Plevel, ko njivo preráſe, shito duſhi in mori; ko ſe
+pa s plevelam vun vershe in pokonzha, ne more vezh shitnim koreninizam
+potrebniga shivesha kratiti; shito ſe srezhi, to je, pride bolj na dan
+in ſe bolj ſponaſha. Dalej je preprizhana reſniza, de ſlednji semeljſki
+ſad bolj shivo in zhverſto raſe, ko ſe v pravim zhaſu semlja okolj njega
+sruſhi ali srahlja, de srak (luft), gorkota in mokrota loshej do korenin
+pride. Ko bi ſe tedaj shita, poſebno kjer ſo mozhno plevelne, enkrat
+ali ſhe zló dvakrat v pravim zhaſu, to je, preden v kolenza gredo, —
+oplele, bi snalo to per 10 mernikih eniga, dva, ali ſhe zló tri mernike
+pervrezhi. Kolikajn shita vezh! vſe pred 40 létmi ſim v ozhitnih novizah
+bral, de v nekterih Angleſhkih krajih ſo shita po trikrat opleli, in to
+s saupanjam, de bi jim toliko vezh pervergle in delo povernile. Na eni
+njivi ſe sna 5 ali 10, pa tudi 20, ja ſhe zló 30 polovnikov perdelati.
+
+Poleg shegna boshjiga je vſe na tem leshezhe, kako ſe gnoji in kako ſe
+vſe druge dela ſtorijo.
+
+                                                               M. Vertovz.
+
+
+
+
+Urno, kaj je noviga?
+
+
+(_Is Vipave nam piſhejo_): «Vina bomo letaſ, zhe vſe prav po ſrézhi
+pojde, komaj pol toliko pridelali, kakor vláni. Terte niſo v _enakim
+zhaſu_ zvetéle in tergalo ſe bo zhes vſo navado morebiti komaj v sazhetku
+méſza kosaperſka. Vino vlanſkiga pridelka je vezhji dél prodano; kar
+ga je ſhe, ga, zhe ravno malo sdaj po njem popraſhujejo, vunder drago
+dershé, ker ſe bo, zhe ne pred terganjam; pa po terganju, s velikim
+dobizhkam lahko prodalo.»
+
+
+
+
+_Popravik._
+
+
+V liſtu 9. numere pod ſtavkam: _kmetijſka ſhola_, v nar poſlednji verſti
+ſe je per natiſnenju beſeda ſkasila; nameſt _sveſtili_ beri _sverſtili_.
+
+  +-------------------------------+---------------+---------------+
+  |                               | =U Ljubljani= |  =U Krajnu=   |
+  |                               +---------------+---------------+
+  |     =Shitni kup.=             |  2. kimoveza. | 28. velikiga  |
+  |                               |               |   ſerpana.    |
+  |                               +-------+-------+-------+-------+
+  |                               |  fl.  |  kr.  |  fl.  |  kr.  |
+  +-------------------------------+-------+-------+-------+-------+
+  | 1 mirnik Pſhenize domazhe     |   1   |   23  |   1   |   23  |
+  | 1    ”        ”      banaſhke |   1   |   24  |   1   |   23  |
+  | 1    ”   Turſhize             |   —   |    —  |   1   |    1  |
+  | 1    ”   Sorſhize             |   —   |    —  |   1   |   10  |
+  | 1    ”   Ershi                |   —   |   54  |   —   |    5  |
+  | 1    ”   Jezhmena             |   —   |   52  |   —   |   53  |
+  | 1    ”   Proſa                |   —   |   57  |   1   |    3  |
+  | 1    ”   Ajde                 |   —   |   57  |   1   |    4  |
+  | 1    ”   Ovſa                 |   —   |   37  |   —   |   36  |
+  +-------------------------------+-------+-------+-------+-------+
+
+
+_V Ljubljani._ Natiſnil in saloshil _Joshef Blasnik_.
+
+*** END OF THE PROJECT GUTENBERG EBOOK 78286 ***
diff --git a/78286-h/78286-h.htm b/78286-h/78286-h.htm
new file mode 100644
index 0000000..dab7d3a
--- /dev/null
+++ b/78286-h/78286-h.htm
@@ -0,0 +1,928 @@
+<!DOCTYPE html>
+<html lang="sl">
+<head>
+    <meta charset="UTF-8">
+    <title>
+      Kmetijſke in rokodélſke novize, 1843, 10 | Project Gutenberg
+    </title>
+    <link rel="icon" href="images/cover.jpg" type="image/x-cover">
+    <style>
+
+a {
+    text-decoration: none;
+}
+
+body {
+    margin-left: 10%;
+    margin-right: 10%;
+}
+
+h1,h2,h3 {
+    text-align: center;
+    clear: both;
+}
+
+h2.nobreak {
+    page-break-before: avoid;
+}
+
+hr {
+    margin-top: 2em;
+    margin-bottom: 2em;
+    clear: both;
+}
+
+hr.tb {
+    width: 45%;
+    margin-left: 27.5%;
+    margin-right: 27.5%;
+}
+
+hr.chap {
+    width: 65%;
+    margin-left: 17.5%;
+    margin-right: 17.5%;
+}
+
+img.w100 {
+    width: 100%;
+}
+
+div.chapter {
+    page-break-before: always;
+}
+
+ul {
+    list-style-type: none;
+}
+
+li {
+    margin-top: .5em;
+    padding-left: 2em;
+    text-indent: -2em;
+}
+
+p {
+    margin-top: 0.5em;
+    text-align: justify;
+    margin-bottom: 0.5em;
+    text-indent: 1em;
+}
+
+table {
+    margin: 1em auto 1em auto;
+    max-width: 40em;
+    border-collapse: collapse;
+    border: thick solid black;
+}
+
+th {
+    padding: 0.25em;
+    font-weight: normal;
+    border: thin solid black;
+}
+
+td {
+    padding-left: 2.25em;
+    padding-right: 0.25em;
+    vertical-align: top;
+    text-indent: -2em;
+    text-align: justify;
+    border-left: thin solid black;
+    border-right: thin solid black;
+}
+
+.bbl {
+    border-left: thick solid black;
+}
+
+.bbt {
+    border-top: thick solid black;
+}
+
+.b2 {
+    border-top: double black;
+    border-bottom: double black;
+}
+
+.b2l {
+    border-left: double black;
+}
+
+.tdr {
+    text-align: right;
+}
+
+.center {
+    text-align: center;
+    text-indent: 0;
+}
+
+.ditto {
+    margin-left: 1.5em;
+    margin-right: 1.5em;
+}
+
+.figcenter {
+    margin: auto;
+    text-align: center;
+}
+
+.footnotes {
+    margin-top: 1em;
+    border: dashed 1px;
+}
+
+.footnote {
+    margin-left: 10%;
+    margin-right: 10%;
+    font-size: 0.9em;
+}
+
+.footnote .label {
+    position: absolute;
+    right: 84%;
+    text-align: right;
+}
+
+.fnanchor {
+    vertical-align: super;
+    font-size: .8em;
+    text-decoration: none;
+}
+
+.gesperrt {
+    letter-spacing: 0.2em;
+    margin-right: -0.2em;
+    font-style: normal;
+}
+
+.hanging {
+    margin: auto 2em;
+    padding-left: 1.5em;
+    text-indent: -1.5em;
+}
+
+.larger {
+    font-size: 150%;
+}
+
+.masthead {
+    width: 100%;
+    border-top: double black;
+    border-bottom: double black;
+}
+
+.pagenum {
+    position: absolute;
+    right: 4%;
+    font-size: smaller;
+    text-align: right;
+    font-style: normal;
+}
+
+.poetry-container {
+    text-align: center;
+}
+
+.poetry {
+    display: inline-block;
+    text-align: left;
+}
+
+.poetry .stanza {
+    margin: 1em 0em 1em 0em;
+}
+
+.poetry .verse {
+    padding-left: 3em;
+}
+
+.poetry .indent0 {
+    text-indent: -3em;
+}
+
+.poetry .indent2 {
+    text-indent: -2em;
+}
+
+.right {
+    text-align: right;
+}
+
+.smaller {
+    font-size: 80%;
+}
+
+.spacer {
+    margin-left: 10em;
+    margin-right: 10em;
+}
+
+.x-ebookmaker img {
+    max-width: 100%;
+    width: auto;
+    height: auto;
+}
+
+.x-ebookmaker .poetry {
+    display: block;
+    margin-left: 1.5em;
+}
+
+.x-ebookmaker .gesperrt {
+    font-style: italic;
+    margin-right: 0;
+    letter-spacing: 0;
+}
+
+.illowp100 {width: 100%;}
+    </style>
+  </head>
+<body>
+<div style='text-align:center'>*** START OF THE PROJECT GUTENBERG EBOOK 78286 ***</div>
+
+<p><span class="pagenum" id="Page_37">[37]</span></p>
+
+<figure class="figcenter illowp100" style="max-width: 43.75em;">
+  <img class="w100" src="images/slika.jpg" alt="">
+</figure>
+
+<h1>Kmetijſke in rokodélſke novize.</h1>
+
+<p class="center larger">Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe.</p>
+
+<div class="masthead">
+
+<p class="center"><b><i>Nᵒ</i> 10.</b> <span class="spacer"><i>V ſrédo 6. kimoveza.</i></span> <b>1843.</b></p>
+
+</div>
+
+<p class="hanging">☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe
+v hiſhi 195 v ⸲Salendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po poſhti, sa zélo leto s 2 fl., —
+sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., —
+sa pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k. poſhtah ſe snajo dobiti.</p>
+
+<hr class="chap x-ebookmaker-drop">
+
+<div class="chapter">
+
+<h2 class="nobreak">Nóvim Slovénſkim novizam!</h2>
+
+</div>
+
+<div class="poetry-container">
+  <div class="poetry">
+    <div class="stanza">
+      <div class="verse indent0">Dobro jutro! Bog te, ſprim’ daníza!</div>
+      <div class="verse indent2">⸲Si vondèr she enkrat saſijala,</div>
+      <div class="verse indent0">De Slovénſka ſe sbudi modriza,</div>
+      <div class="verse indent2">In ne bode vedno terdno ſpala?</div>
+    </div>
+    <div class="stanza">
+      <div class="verse indent0">Dolgo vſi Slovénzi hrepeneli</div>
+      <div class="verse indent2">Po sheljeni têbi ſo vodnizi,&#x2060;<a id="FNanchor_1" href="#Footnote_1" class="fnanchor">[1]</a></div>
+      <div class="verse indent0">Meſze, tjedne, dneve, ure, ſhteli, —</div>
+      <div class="verse indent2">Up ſvoj ſpolnjen vidijo v reſnizi.</div>
+    </div>
+    <div class="stanza">
+      <div class="verse indent0">Kmetu, rokodelzu ti ſvetíla</div>
+      <div class="verse indent2">Per ſtanú njij&#x2060;<a id="FNanchor_2" href="#Footnote_2" class="fnanchor">[2]</a> rasnih opravílih;</div>
+      <div class="verse indent0">Mu kasala pota boſh, pravíla&#x2060;<a id="FNanchor_3" href="#Footnote_3" class="fnanchor">[3]</a></div>
+      <div class="verse indent2">Per ſhtevílu njega del obílih:</div>
+    </div>
+    <div class="stanza">
+      <div class="verse indent0">Nógradniku ſnáshiti, ſaditi,</div>
+      <div class="verse indent2">Bóljſhati, poshlahtnovati terte;</div>
+      <div class="verse indent0">Pléti, okopávati, kolíti,&#x2060;<a id="FNanchor_4" href="#Footnote_4" class="fnanchor">[4]</a></div>
+      <div class="verse indent2">Oshivljáti nógrade saterte</div>
+    </div>
+    <div class="stanza">
+      <div class="verse indent0">Vſazimu boſh ſvétovala svéſto,</div>
+      <div class="verse indent2">⸲Stan polájſhati ſi marſkdej ſítin;</div>
+      <div class="verse indent0">⸲Se poſtaviti na bolji méſto,</div>
+      <div class="verse indent2">Bodi mosh ſi tudi she ſlavítin.</div>
+    </div>
+    <div class="stanza">
+      <div class="verse indent0">Kmétizhi! sbudite ſe is ſpanja!</div>
+      <div class="verse indent2">Rokodelzi, obertniki tudi,</div>
+      <div class="verse indent0">Glejte! sárija tàmò odganja,</div>
+      <div class="verse indent2">Vſak sa nóvim, boljim ſe potrúdi!</div>
+    </div>
+    <div class="stanza">
+      <div class="verse indent0">Sa sornízo to sveſtó hodíte,</div>
+      <div class="verse indent2">In mèglè nozh sad bi ſtala goſte;</div>
+      <div class="verse indent0">⸲Svita, luzhi njene ſe dershíte, —</div>
+      <div class="verse indent2">Prave sgréſhili ſtèsè ne boſte.</div>
+    </div>
+  </div>
+</div>
+
+<p class="right">Krájnizhan.</p>
+
+<div class="footnotes">
+
+<h3><em class="gesperrt">Pojaſnjenje.</em></h3>
+
+<div class="footnote"><p><a id="Footnote_1" href="#FNanchor_1" class="label">[1]</a> to je: ki vodi.</p></div>
+
+<div class="footnote"><p><a id="Footnote_2" href="#FNanchor_2" class="label">[2]</a> Kje ſe ſliſhi u deshêli 2. in 4. dualſki padesh <em class="gesperrt">nju</em>, <em class="gesperrt">nji</em>, tudi
+med ljudſtvam? Kar jes morem vediti, nikjer. ⸲Sliſhi ſe pa
+na viſózim Gorenſkim (okoli Radolze) natánko <em class="gesperrt">njij</em>, <em class="gesperrt">njíji</em>,
+tudi zlo <em class="gesperrt">njíju</em>, <em class="gesperrt">njíjo</em>, kader ta beſéda ſama (abſolu) ſtojí:
+kakor <em class="gesperrt">njij</em> ſtan, <em class="gesperrt">njij</em> glava, <em class="gesperrt">njij</em> ſvèt, zhiga je ta dnar?
+<em class="gesperrt">njíju</em>, <em class="gesperrt">njíjo</em>.</p></div>
+
+<div class="footnote"><p><a id="Footnote_3" href="#FNanchor_3" class="label">[3]</a> <em class="gesperrt">pravílo</em>, ali regelza.</p></div>
+
+<div class="footnote"><p><a id="Footnote_4" href="#FNanchor_4" class="label">[4]</a> <em class="gesperrt">kolíti</em>, ali u nógrad kôle, kolevjè saſajati.</p></div>
+
+</div>
+
+<hr class="chap x-ebookmaker-drop">
+
+<div class="chapter">
+
+<h2 class="nobreak">Nauk,<br>
+<span class="smaller">kakó shido perdelováti, ali nauk, kakó<br>
+murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze<br>
+srediti.</span></h2>
+
+</div>
+
+<p>Ljubi moj kmet! Po tem, ko ſi v ſpomladi
+polje obſejal, nograde obdelal, imaſh od ſ. Florjana
+do kréſa lép zhaſ, ki ga ne moreſh sa nizh
+boljſhiga oberniti, kakor shidne goſénze paſti in
+shido perdelovati, kar ſe ravno v tem zhaſu da
+ſtoriti, ter sató:</p>
+
+<p>1. Ker ti to <em class="gesperrt">velik dobizhek</em> obéta.</p>
+
+<p>2. Ker to délo <em class="gesperrt">nizh teshk</em>o ni, poſebno
+perve tjédne, ko ſo zhervizhi ſhe bolj majhni,
+ampak ſhe le sadnje 14 dni, ko she vezhi sraſtejo;
+sakaj okoli 30 dni terpí vſe to délo in
+nizh vezh ne.</p>
+
+<p>3. Ker ti sató skorej ni tréba <em class="gesperrt">nizh dnarjev
+potroſhati</em>, rasun kakſhne krajzerje sa zhervno
+ſéme.</p>
+
+<p>4. Ker shido prez lahko <em class="gesperrt">prodaſh</em> in imaſh
+v 6 — 7 tédnih she dnarje v moſhnji sa ſvojo
+pridno ſkerb, kar ſe per vinu in shitu ne sgodí,
+ki ſe doſtikrat teshko in ſlabo prodá.</p>
+
+<p>5. Ker velíko <em class="gesperrt">vezh dnarjev s tem v kratkim
+perdobiſh</em>, kakor sa ktero rezh bodi, in
+kakor tvoj ſoſed, ki ima morebiti boljſhi njive,
+zhe ſi teh 30 dnéh priden in shidne goſénze
+prav ſkerbno paſeſh.</p>
+
+<p>6. Ker vſe to delo <em class="gesperrt">tvoja shena, kaka
+ſtara mati in otrozi opravijo</em>, in dobiſh is
+téga lahko vſe, kar ti je sa davke, zhevle in ſol
+potreba.</p>
+
+<p>7. Ker ti ni tréba od tega perdelka <em class="gesperrt">ne deſetíne
+ne gorſine opravljati</em>, in ti murve
+vezh dajo, kakor vſe drugo ſadje, ki ga imaſh.</p>
+
+<p>8. Ker ti tvojiga perdelka, zhe kolikaj varujeſh,
+<em class="gesperrt">ne more lahko kaj vseti</em>, kar ſe pa
+na polji in v nogradih lahko sgodí.</p>
+
+<p>Zhe pa hozheſh shidne zherve srediti in shido
+perdelati, moraſh ſkerbeti.</p>
+
+<p class="hanging">a. <em class="gesperrt">sa potrébno paſho</em>, to je, sa doſti murv,
+kterih perje je paſha sa shidne goſenze
+ali zherve.</p>
+
+<p class="hanging">b. <em class="gesperrt">sa kozho ſvetlo, ſuho in zhedno</em>.</p>
+
+<p class="hanging">d. <em class="gesperrt">sveſto takó, kakor ti bom povédal,
+zherve rediti, in v vſim ravnati ſe</em>.</p>
+
+<p>Poſkuſhnja <em class="gesperrt">v nemſhkim Gradzu, v Ljubljani</em>
+in ſem ter tje <em class="gesperrt">v nemſhkih</em> deshelah je
+pokasala, de ſe tudi v naſhih krajih da lépa in
+terdna shida perdelati; to je, povſod, kjer murve
+raſti hozhejo. Murve pa tudi v naſhi desheli
+ſkoraj povſod rade raſtejo.</p>
+
+<p>Shida je laſhke in franzoſke deshele obogatila;
+tudi vaſ bi, zhe bi jo perdelováti snali, in
+kar ſhe ne snamo, hotli nauzhiti ſe.</p>
+
+<p>Zhe premiſlimo, koliko dnarjev gre sa shido
+is naſhe v ptuje deshele, in pa lép dobizhek,
+ki ſkorej nizh ne koſhtá; in ki ſe v 30 dnéh
+lahko dobí, naſ mora mikati téga perdelka lotiti
+ſe. Kar toliko drusih samore, sakaj bi mi nè?</p>
+
+<p>Pa pravijo: «<em class="gesperrt">Lotili bi ſe, ako bi murve
+she eno leto sraſtle</em>.» Ali na Laſhkim
+in Franzoſkim in v drusih deshelah, kjer shido
+perdeljujejo, tudi eno leto niſo sraſtle, in tudi
+v naſhih krajih nogradi in drugo ſadno drevje
+v enim letu ne doraſte; pa priden kmet vender
+nograde in drugo ſadno drevje ſadi in kmalo ſad
+dozhaka. Perje ima vender vſaj murva prej, ko
+drevje ſad, in is ſkuſhnje vemo, de murva prav
+oſkerbljena hitrej raſte, ko drugo drevje. Imamo
+murve, ki ſo is ſemena sraſtle, poshlahtnjene,
+ſhe niſo 7 lét ſtare, in ſo debeljſhi ko tvoja noga
+in she zhes 5 ſeshenov viſoke.</p>
+
+<p>De ſe pa k temu ravno takó lahkimu kakor
+dobizhka polnimu delu, ki ga otrozi, ſtare shene
+in nadloshni in drusiga dela nesmoshni ljudjé
+lahko opravijo, vnamemo, ſe pové, de ſe od
+kake ſrédne murve, ktera 150 ℔. perja da, 3000
+shidnih zhervov sredi, ki 10 ℔. galete ali jajzhik
+<span class="pagenum" id="Page_38">[38]</span>dajo, in sa <em class="gesperrt">vſak funt dobre galete</em> ali
+shidnih jajzhik dobiſh lahko 40, 45 kr. <em class="gesperrt">ali pa
+zlo</em> 1 gl. Po tem takim da <em class="gesperrt">ena ſama taka
+murva</em> 6 — 10 gl. gotoviga dobizhka, kar nobeno
+drugo dervo eno léto in poſebno v 30
+dneh ne dá.</p>
+
+<p>Prejemite tadej nauk, kakó ſe da shida perdelovati
+in sh-njo velik dobizhek v kratkim ſtoriti.</p>
+
+<p>Govorjenje bo</p>
+
+<ul>
+<li>I. <em class="gesperrt">od murv</em>,</li>
+<li>II. <em class="gesperrt">od reje shidnih zhervov ali goſenz</em>,</li>
+<li>III. <em class="gesperrt">od ravnanja s shido</em>.</li>
+</ul>
+
+<p class="center smaller">(Dalje ſledí.)</p>
+
+<hr class="chap x-ebookmaker-drop">
+
+<div class="chapter">
+
+<h2 class="nobreak">KMETIJ⸲SKA ⸲SHOLA.</h2>
+
+<p class="center smaller">(Na dalje.)</p>
+
+</div>
+
+<h3>Pervo nedeljo.</h3>
+
+<p>Dobro jutro ſoſed! ſte ſliſhali, kaj je pretekel
+teden ſtaraſhina is noviz nam perpovedoval.
+Veſelje je bilo poſluſhati, kar nam je per kmetovanju
+vediti. V nedeljo vam bom ſhe kaj vezh
+od tega bral, rezhe ſtaraſhina. Nato ſe je veliko
+naſ is vaſi ſoſhlo, ter sazhel je:</p>
+
+<h3>I. Kakó laſtnoſti semlje posnavati?</h3>
+
+<p class="center"><i>Navod.</i></p>
+
+<p>Ljubi kmet! Preden drevo v semljo saſtaviſh,
+moraſh posnati semljo, ktero hozheſh preorati,
+moraſh vediti, kako bi jo nar bolj obdelal,
+kter ſad bi ti nar gotovſhi snal doneſti. Ravno
+tako je treba vediti, kakſhen srak ali luft, kakſhni
+vetrovi ali vremena ſo po kraju navadni,
+ktéri od teh bi ſadeshu koriſtni, kteri ſhkodljivi
+bili.</p>
+
+<p>Ako srak ſadeshu ali shivali neſlushi, nobeno
+ne porata. ⸲Sadeſh pije <em class="gesperrt">po lepenju ali
+po perju</em> srazhje v ſé, ktero ſok poganja, in
+ſadeſh redi. Sraven tega srak veliko perpomore,
+de ſe gnoj v semlji bolj pogodí in raspuſtí.</p>
+
+<p>Is tega bosh rasumel, sakaj de je dobro
+semljo preoravati, drobiti in obdelovati jo.</p>
+
+<p>Slo potrebna je <em class="gesperrt">toplota</em> ſadeshu. Kadar v
+pomladi ſolnze gorkó poſiva, veſ prirod koj oshivi,
+ſad ſe sazhne rasraſhati; ko ſe pa gorkota
+vmakne, in mras naſtopi, vſa raſt saſtane.</p>
+
+<p>Nar bolj potrebna sa raſt je mokrota. Gnoj
+ſe od mokrote pogodí in rasdelí po semlji, ter
+ſadeſh po koreninah gnojnino v ſé poſerka.</p>
+
+<p>Mozhirnoſt odvrazhuje od semlje preobílno
+toploto, satorej ſe mozhirna semlja <em class="gesperrt">mersla semlja</em>
+imenuje. Tudi ſvitlobo mora ſadeſh imeti,
+de od nje <em class="gesperrt">farbo</em>, diſhavo in okuſ dobi, de ſe
+tudi dosóri; to ſleherni kmet ve, de med goſto
+detelo in graſhizo plevel ne sashêne, ker ſvitlobe
+nima.</p>
+
+<p>Navadni srak ali luft v kraju ſe ſhe bolj
+saſtopno s letémi beſedami raslozhi: <em class="gesperrt">gorko,
+merslo, mehko ojſtro, ſuho, mokro vreme.</em>
+Po ⸲Slovenſkim ſo mnogotere laſtnoſti srazhja,
+ktere ſe po teh le peternih ſtopnjah dajo raslozhiti.</p>
+
+<p>1. <em class="gesperrt">kolikor viſhji nad morjam, toliko
+merslejſhi je kraj, in toliko krajſhi poletje
+je</em>; satorej je gorenſka in koroſhka ſtran
+merslejſhi in ojſtrejſhi, kakor Vipavſka dolina,
+dolenſka in doljno-ſhtajerſka ſtran; kakor je
+Tershaſhko, Goriſhko, Zhiſhko, Horvaſhko in
+Dalmazija, kjer vinſka terta raſte, kjer druge
+mehkotne, tudi shlahtne selſha dobro poratajo,
+kterih v gornih krajih ne perdelujejo.</p>
+
+<p>2. <em class="gesperrt">kolikor dalje proti ſolnzu, toliko
+gorkejſhi je kraj</em>, rasun zhe je na hribih;
+kolikor viſhji <em class="gesperrt">pod oſoje</em>, toliko merslejſhi je.</p>
+
+<p>3. <em class="gesperrt">kamor je obernen, ali kamor mají
+ſvet</em>. Po ſolzhnih breshinah je toplota mozhnejſhi;
+satorej po takih bolj vino perdelujejo,
+kakor pa po oſojnizah. Dobra je ilovnata semlja,
+ako nekoliko proti ſolnzu mají; ſlabſhi je
+peſhena semlja, ako tako mají, ker ſe od ſolnza
+prevezh pregreje, de mokrotnoſt pre hitro sgine.
+Na breshni oſojnizi osimina rada posebe, in jo
+ſreſh poterga.</p>
+
+<p>4. V krajih, kjer ſo jeseri, ali druge velike
+vodé, je sima mehkejſhi, poletje pa hladnejſhi;
+ſploh pa ſo taki kraji mokrotni. Poleg velizih
+vodá koj ſpomlad in posno jeſén ſlana mori.
+Ker ſe vodé pozhaſi odtekajo, megla polega,
+satorej vezhkrat ſhkodljiva roſa pada.</p>
+
+<p>5. V krajih bliso gorá, gojsdov in ſneshnikov
+ſe ſpomlad toplota in mras naglo ſpremenujeta;
+to le ſadeshu ſhkodje. Po takih krajih
+vezh deshuje, kakor po velikih ravnih.</p>
+
+<p>Dobro je sa kraje pod gorami in per gojsdih,
+kjer ſo savetje.</p>
+
+<p>Po le teh peternih raslozhkih navadniga srazhja,
+ſe dajo ſlovenſke deshele, kar kmetijſko
+obdelovanje in perdelovanje sadene, ſpet v trojne
+poſebne ſtopnje krajov resdeliti; namrezh:</p>
+
+<p>1. <em class="gesperrt">V tople kraje</em>, kjer vinſka terta raſte,
+kjer vſe mehkotne ali shlahtnejſhi selſha, sraven
+teh tudi ſadje, in shito perdelujejo.</p>
+
+<p>2. <em class="gesperrt">V kraje ſredne toplote</em>, kjer ſizer ſadje
+in shito porata, vinſka terta pa ne raſte.</p>
+
+<p>3. <em class="gesperrt">V mersle kraje</em>, kjer s ſadjem she nizh
+kaj ni, shita pa ſhe nekaj perdeljujejo; kjer je
+sima dolga, in veliko ſnega pade.</p>
+
+<p>Semlje ſo ſe nekdaj is gorá po nishavah
+raslesle. Od sazhetka ſveta je velika povodnja
+goré rasmozhila, potem ſe je kamnje od vrozhine
+in mrasa pregnano sazhelo rasſhibravati, drobiti,
+in ſe je polagama sperſtenilo. ⸲She dan danaſhen
+ſe kamnite goré ravno na to visho perſtenijo.
+Veliko deshvanje gore vedno ſpéra, vode
+in potoki perſt v doline plavajo, semlja, ktero
+orjemo ali obdelujemo, ſe je v zhaſu s mnogoterim
+odgnitjam od shival, selſh in drugih raſtlin
+pomeſhala, in je tako rodovitna poſtala. Veliko
+<span class="pagenum" id="Page_39">[39]</span>takih semljá je v njive podelanih, veliko jih je
+ſhe, ki le divji ſad po njih raſte. Dobro in koriſtno
+sa kmetovanje je tadej vediti, kako in s
+kóm ſo vſe ſorte semlje is perviga nameſhane,
+kako ſe mora letá smeſ popravljati in perpravljati,
+de bo temu ali unimu ſadu ſlushila.</p>
+
+<p class="center smaller">(Dalje ſledi.)</p>
+
+<hr class="chap x-ebookmaker-drop">
+
+<div class="chapter">
+
+<h2 class="nobreak">Zerkve na Krajnſkim.</h2>
+
+</div>
+
+<p>Pri ſ. <em class="gesperrt">Petri v Ljubljani</em> ſo k prasniku ſvetih apoſteljnov
+Petra in Pavla letoſi poſtavili <em class="gesperrt">nov tabernakel</em>,
+kteri v naſhi ſhkofii po ſvoji vrednoſti in po mojſtrovſkim
+delu, sunaj marmoroviga tabernakelna pri ſ. <em class="gesperrt">Jakobu</em> v
+Ljubljani, nima lahko para, in zhes dva tavshent goldinarjov
+veljá. Obrasil in is mezeſnoviga leſa sdelal ga je v podobi
+oſem zhevljev viſoke, na oſmih ſtebrih joniſhkiga reda ſtojezhe
+kúple <em class="gesperrt">Matevsh Tomiz</em>, podóbar v <em class="gesperrt">Shent-Vidu</em>
+nad <em class="gesperrt">Ljubljano</em>, in vſiga od ſpredej s tompakam od sadej
+pa s meſingam, obojim v ognji poslazhenim, preblekil, kapitele
+is meſinga vlil in poslatil <em class="gesperrt">Matevsh Schreiner</em>, paſár
+(girtlar) v <em class="gesperrt">Ljubljani</em>. Sadej je ta latinſki napiſ vſekan:
+«<em class="gesperrt">Pod Antonam Alojsiam, ſhkofam in knesam,
+Matevsham Svetlizhizh fajmoſhtram, ⸲Silveſtram
+Homan in Mihelam Ambrosh, kljuzharjama, ga je
+sdelal Matevsh Tomiz, preblekil in poslatil
+Matevsh Schreiner v letu 1843.</em>» Obeh mojſtrov delo
+vſi umetni in na take dela saſtopni moshje hvalijo.</p>
+
+<p>Istroſhke sa tabernakel in sa preslazhenje vélziga
+gipſaniga altarja, ktero delo je <em class="gesperrt">Ferdinand Mazhek</em>,
+<em class="gesperrt">slatar v Ljubljani</em>, prevsel in lepo sdelal, ſo preſkerbeli
+s pomozhjo nekterih drusih dobrotnikov farmani ſami.
+Tako je zerkev ſ. <em class="gesperrt">Petra</em> ena nar lepſhih in prijasniſhih
+zerkev Ljubljanſkiga meſta, po podobi zerkve ſ. Petra v
+Rimu sidana in lepo smalana, ſkos hvale vredno ſkerb
+goſpodov fajmoſhtra in kljuzharjov ſpet imenitno olepſhana,
+in more vſakimu domazhimu in ptujimu obiſkavzu dopaſti,
+ker ſe ſme rêzhi, de marſiktero imenitno meſto nima tako
+lepe zerkve.</p>
+
+<hr class="tb">
+
+<p>⸲Sploh govoriti ſe bo tudi teshko najdila deshela, kjer
+bi ljudjé sa veliko in lepih zerkev toliko veſelja imeli in
+toliko ſtorili, kakor na Krajnſkim. To prizha sa njíh dobriga
+duha in sa njih dobro voljo ſvoje zerkve, kolikor je
+mogozhe, olepſhati. Zhe ſe per vſim tém ſemtertje najde
+kaka zerkev, ktera saſtopnim in umetnim moshem nozhe
+s vſim dopaſti, tega niſo ſami plazhvavzi, <em class="gesperrt">ampak vezhi
+del le delavzi krivi, kteri ſvojiga dela ne saſtopijo</em>.
+Nad sidarji in njih polirji ſe, kar njih delo sadene,
+ſhe nimamo ravno toliko pritoshiti; sakaj oni sidajo vezhidel
+po planu, kteriga morajo poprej goſpoſka in na to umetni
+moshjé poterditi. Veliko vezh pravize pa imamo ſe
+pritoshiti nad tiſtimi delavzi, kteri notrajno zerkvéno orodje,
+altarje, ſtole, prishnize, ſpovednize, sakriſtijſke omare i. t. d.
+delajo; sakaj te rezhi ſo po nekterih zerkvah, deſiravno
+morebiti drago plazhane, vender ſkashene, ne toliko savoljo
+ſlabiga, kakor savoljo nesaſtopniga déla.</p>
+
+<p>Nam ſe sdi, de bi ne bilo nepotrebno v teh novizah
+kljuzharjov in drusih zerkvenih mosh nekoliko poduzhiti, kako
+naj takrat, kadar ſe v njih zerkvi kaj noviga déla, ſkerbé,
+de bo to, kar ſe naredi, sareſ lepo, de bo vſim ljudém,
+to je kmetam in drugim saſtopnim in umetnim moshem uſhezh;
+de ſe tudi sa zerkvéne rezhi dnar ne bo po nepotrebnim ali
+po neſpametnim troſil. Pred vſim drugim ſe nam sdi, de je
+treba govoriti od <em class="gesperrt">podobarſkiga</em> ali <em class="gesperrt">piltavarſkiga déla</em>.</p>
+
+<p class="center smaller">(Dalje ſledi.)</p>
+
+<hr class="chap x-ebookmaker-drop">
+
+<div class="chapter">
+
+<h2 class="nobreak">Domazha ſkuſhnja.</h2>
+
+</div>
+
+<p>(<em class="gesperrt">Is Rupe na Gorénſkim</em>:) Na <em class="gesperrt">Rupi</em>, bliso Krajna,
+ſo nekteri kmétji komaj ajdo poſjali, ſe je po velikim
+deshju po njivah taka ſkorja naredila, de ajda, tako rekozh
+sabita, raſti sazhéti ni mógla. Vſi ſo puſtili ajdo in njive,
+kakorſhne ſo bile; — nék umen mósh jé pa prevdaril, de
+ſkosi terdo ſkorjo ajda pognati ne more. Kaj je ſtoril? Deſi
+je ravno ajda she kal naredila, <em class="gesperrt">je vunder ſhe enkrat
+njivo preoral in prevlékel</em> in veſelje imá, de njegova
+ajda na zelim Rupniſhkim polju nar lépſhi ſtoji; druge ſo
+pa ſlabe in redke. —</p>
+
+<p>Zhe tudi to ravnanje nizh noviga ni, pa je vunder
+veliko kmetov, ki ne vejo, de je gotovo dobro in v mnosih
+ſkuſhnjah vterjeno, de ſe njive po ſetvi, zhe desh vſjano
+shito sapêre in ſe po tem v vrozhini ſkorja po polju naredi,
+<em class="gesperrt">preorjejo</em> ali ſaj <em class="gesperrt">prevlézhejo</em>.</p>
+
+<hr class="chap x-ebookmaker-drop">
+
+<div class="chapter">
+
+<h2 class="nobreak">Nékaj sa ſtrojbarje.</h2>
+
+</div>
+
+<p>⸲Strojbarjem, kersnarjem in tiſtim, ki ſe s ſtrojbarſkimi
+in kersnarſkimi rezhmí pezhajo in ſe vezhji del ſmerekoviga
+lubja in jeshíz poſlushijo, samorem is ſvoje ſkuſhnje
+povedati, de ni ſamo ſmerekovo lubje, temuzh tudi verbovo
+sa zhreſlo dobro. Verb veliko in urno ob vodàh in na
+mokrim ſvetu sraſte, ktere v butarah s lubjem vred sa kurjavo
+imajo; tudi jerbaſe in pleteníze is njih pletó; pa
+lubja od mladík ne porajtajo in ſhkóda je, de to ljudjé is
+nemar puſhajo. Ne le lubje od debla, temuzh tudi od mladik
+in perje je dobro sa ſtroj, zhe ſe ob takim zhaſu napravlja
+in poſpravlja, ko ſe ſhe ni zhiſto isſhuſhilo.</p>
+
+<p>Sa bolj debelo uſnje da tudi mezeſnjevo lubje dobro
+zhreſlo; pa takrat, kadar ima nar vezh ſoka v ſebi, ga
+nar menj porajtajo. Opomniti ſe pa mora, de je ſamo vnotrajna
+ſtran tega lubja slaſti, kakor vſaziga ſploh, sa ſtrojbo
+pripravna; unajne hraſte ſe morajo, dokler ſhe lubje ni rasſekano,
+odſtergati.</p>
+
+<p>Tudi bresovo lubje je dobro, slaſti sa terdnejſhi uſnje.
+Smerekovi ſtershi in lupine od divjiga koſtanja ſo tudi dobri,
+in teſhko ni, jih veliko nabrati, ker ſe lahko klatiti dajo,
+kadar dosorijo. Sa temi pa hraſtovje s ſvojo ſkorjo, s mladikami
+in s perjem vſe dá, kar je sa ſtrojbo dobriga uſnja tréba.</p>
+
+<p>Kako ſe is tega ali uniga lubja od imenovanih dervéſ
+zhreſlo pripravlja, ſe vſak lahko poduzhí, in s veſeljem ſim
+pripravljen ali v piſmih ali pa s beſedo vſaziga poduzhiti.
+She v letu 1826 v meſzu roshniga zvéta ſim od tega v
+Dunajſkih novizah piſal in ſtrojbarji v moji ſoſéſki ſo po
+ſrezhi tako ſtorili. Od takrat ſim s pomozhjo kmetov ſvojih
+blishnih krajev to rezh tako daljezh dognal, de mi ſadaj
+hraſtoviga in verboviga lubja toliko pripeljejo, de 20 do
+25 tavshent teletnjin v letu vſtrojim. Zhe bi ſe v vezh krajih
+naſhiga zeſarſtva taziga boljſhiga lubja sa zhréſlo poſlushili,
+bi ſe tudi uſnje kmalo poboljſhalo in kmalo bi naſhi
+ſtrojbarji unajnim kóſ bili.</p>
+
+<p class="right"><span style="margin-right: 8.0em;">J. Javernik,</span><br>
+vlaſtnik ſtrojbarſke fabrike<br>
+v Wilchelmsburgu v Avſtrii.</p>
+
+<hr class="chap x-ebookmaker-drop">
+
+<div class="chapter">
+
+<h2 class="nobreak">Zoperniza.</h2>
+
+</div>
+
+<p>Pred vezh létmi ſe je bila mlada vidova is <em class="gesperrt">Kraſa</em> na
+<em class="gesperrt">Pivko</em> omoshila in priſhla v neko vaſ ne slo daljezh od <em class="gesperrt">Poſtojne</em>
+na terdo kmetijo. Na <em class="gesperrt">Kraſu</em> je od ſtarih zhaſov navada
+bila na ſpomlad vſe shita opleti in <em class="gesperrt">Kraſhovke</em> ſo od nekdaj
+sa pridne plevize iméli; sakaj nobena ni per tem delu
+pozhenila, kar sa gerdó dershé, temuzh ſkluzheno perpognjena
+ga je zhverſto opravila. Tudi je kraſhka pſheniza
+v dobroti in zeni banaſhki enako ſhteta. V Kraju pa, kamor
+je bila mlada vidova perpeljana, ni bilo navade shita
+pléti. Njo je ſerze bolelo in milo ſe ji je ſtorilo, kadar je
+vidila, de plevel shita preráſva in mori. Terdno je ſklenila
+po ſvoji domazhi ſhegi shita opleti. Od ſvojih domazhih
+opravil in hiſhniga dela ſe je po urah otergovala, poſebno
+v jutru sgodaj, in je vſe ſvoje shita oplela. V kratkim zhaſu
+<span class="pagenum" id="Page_40">[40]</span>ſo sazhele nje popred blede shita ſ-zhernevati k nje velikimu
+poveſeljenju, in ker je to od leta do leta ſtorila, ſo ſe
+nje shita ozhitno v raſtvi, v klaſji in sernji od vſih drusih
+raslozhile. Nje ſoſedinje, bodiſi, de ſo bile nevoljne noviga
+dela, ktero jim je bila pokasala, ali bodiſi, de ſo ji bile
+nevoſhljive savolj njenih lepſhih perdelkov, ali pa de ſo
+hotle le po shenſko nad njo ſi ſvoje jesike bruſiti, — ſo jo
+zopernizo imenovale. «Na zopernije ſe mora saſtopiti» ſo
+rekle med ſeboj, ker sna ſtoriti, de ſo nje shita lepſhi od
+vſih drusih shit. Oh, de bi vender vſe Krajnize, de bi vſe
+⸲Slovenke po zeli Iliriji take zopernize poſtale! koliko vezh
+in zhiſtejſhiga in lepſhiga shita bi ſe perdelovalo! ko bi ga
+ſlednja Ilirka s pletvijo le dva mernika perdobila, ali bi ga
+ne dala zela Ilirija ſaj 400,000 polovnikov vezh?</p>
+
+<p>⸲Slednji rasumni kmetovavez ſposna, de shitna pletev
+more veliko sdati, in ſe bogato plazhati. Kar na njivi plevel
+shivesha pojé, tega shito ne dobi; to je vender gola
+reſniza. Vezh ko jih is ene ſklede jé, mènj na eniga pride.
+Plevel, ko njivo preráſe, shito duſhi in mori; ko ſe pa s
+plevelam vun vershe in pokonzha, ne more vezh shitnim
+koreninizam potrebniga shivesha kratiti; shito ſe srezhi, to
+je, pride bolj na dan in ſe bolj ſponaſha. Dalej je preprizhana
+reſniza, de ſlednji semeljſki ſad bolj shivo in
+zhverſto raſe, ko ſe v pravim zhaſu semlja okolj njega sruſhi
+ali srahlja, de srak (luft), gorkota in mokrota loshej do
+korenin pride. Ko bi ſe tedaj shita, poſebno kjer ſo mozhno
+plevelne, enkrat ali ſhe zló dvakrat v pravim zhaſu, to je,
+preden v kolenza gredo, — oplele, bi snalo to per 10
+mernikih eniga, dva, ali ſhe zló tri mernike pervrezhi.
+Kolikajn shita vezh! vſe pred 40 létmi ſim v ozhitnih novizah
+bral, de v nekterih Angleſhkih krajih ſo shita po trikrat
+opleli, in to s saupanjam, de bi jim toliko vezh pervergle
+in delo povernile. Na eni njivi ſe sna 5 ali 10, pa tudi
+20, ja ſhe zló 30 polovnikov perdelati.</p>
+
+<p>Poleg shegna boshjiga je vſe na tem leshezhe, kako
+ſe gnoji in kako ſe vſe druge dela ſtorijo.</p>
+
+<p class="right">M. Vertovz.</p>
+
+<hr class="chap x-ebookmaker-drop">
+
+<div class="chapter">
+
+<h2 class="nobreak">Urno, kaj je noviga?</h2>
+
+</div>
+
+<p>(<em class="gesperrt">Is Vipave nam piſhejo</em>): «Vina bomo letaſ, zhe
+vſe prav po ſrézhi pojde, komaj pol toliko pridelali,
+kakor vláni. Terte niſo v <em class="gesperrt">enakim zhaſu</em> zvetéle in tergalo
+ſe bo zhes vſo navado morebiti komaj v sazhetku méſza
+kosaperſka. Vino vlanſkiga pridelka je vezhji dél prodano;
+kar ga je ſhe, ga, zhe ravno malo sdaj po njem popraſhujejo,
+vunder drago dershé, ker ſe bo, zhe ne pred
+terganjam; pa po terganju, s velikim dobizhkam lahko prodalo.»</p>
+
+<hr class="chap x-ebookmaker-drop">
+
+<div class="chapter">
+
+<h2 class="nobreak"><em class="gesperrt">Popravik.</em></h2>
+
+</div>
+
+<p>V liſtu 9. numere pod ſtavkam: <em class="gesperrt">kmetijſka ſhola</em>,
+v nar poſlednji verſti ſe je per natiſnenju beſeda ſkasila;
+nameſt <em class="gesperrt">sveſtili</em> beri <em class="gesperrt">sverſtili</em>.</p>
+
+<table>
+  <tr>
+    <th rowspan="3"><b>Shitni kup.</b></th>
+    <th colspan="2" class="b2l"><b>U Ljubljani</b></th>
+    <th colspan="2" class="bbl"><b>U Krajnu</b></th>
+  </tr>
+  <tr>
+    <th colspan="2" class="b2 b2l">2. kimoveza.</th>
+    <th colspan="2" class="b2 bbl">28. velikiga<br>ſerpana.</th>
+  </tr>
+  <tr>
+    <th class="b2l">fl.</th>
+    <th>kr.</th>
+    <th class="bbl">fl.</th>
+    <th>kr.</th>
+  </tr>
+  <tr>
+    <td class="bbt">1 mirnik Pſhenize domazhe</td>
+    <td class="tdr b2l bbt">1</td>
+    <td class="tdr bbt">23</td>
+    <td class="tdr bbl bbt">1</td>
+    <td class="tdr bbt">23</td>
+  </tr>
+  <tr>
+    <td>1 <span class="ditto">”</span> <span class="ditto">”</span> banaſhke</td>
+    <td class="tdr b2l">1</td>
+    <td class="tdr">24</td>
+    <td class="tdr bbl">1</td>
+    <td class="tdr">23</td>
+  </tr>
+  <tr>
+    <td>1 <span class="ditto">”</span> Turſhize</td>
+    <td class="tdr b2l">—</td>
+    <td class="tdr">—</td>
+    <td class="tdr bbl">1</td>
+    <td class="tdr">1</td>
+  </tr>
+  <tr>
+    <td>1 <span class="ditto">”</span> Sorſhize</td>
+    <td class="tdr b2l">—</td>
+    <td class="tdr">—</td>
+    <td class="tdr bbl">1</td>
+    <td class="tdr">10</td>
+  </tr>
+  <tr>
+    <td>1 <span class="ditto">”</span> Ershi</td>
+    <td class="tdr b2l">—</td>
+    <td class="tdr">54</td>
+    <td class="tdr bbl">—</td>
+    <td class="tdr">5</td>
+  </tr>
+  <tr>
+    <td>1 <span class="ditto">”</span> Jezhmena</td>
+    <td class="tdr b2l">—</td>
+    <td class="tdr">52</td>
+    <td class="tdr bbl">—</td>
+    <td class="tdr">53</td>
+  </tr>
+  <tr>
+    <td>1 <span class="ditto">”</span> Proſa</td>
+    <td class="tdr b2l">—</td>
+    <td class="tdr">57</td>
+    <td class="tdr bbl">1</td>
+    <td class="tdr">3</td>
+  </tr>
+  <tr>
+    <td>1 <span class="ditto">”</span> Ajde</td>
+    <td class="tdr b2l">—</td>
+    <td class="tdr">57</td>
+    <td class="tdr bbl">1</td>
+    <td class="tdr">4</td>
+  </tr>
+  <tr>
+    <td>1 <span class="ditto">”</span> Ovſa</td>
+    <td class="tdr b2l">—</td>
+    <td class="tdr">37</td>
+    <td class="tdr bbl">—</td>
+    <td class="tdr">36</td>
+  </tr>
+</table>
+
+<p class="center">
+<em class="gesperrt">V Ljubljani.</em> Natiſnil in saloshil <em class="gesperrt">Joshef Blasnik</em>.
+</p>
+
+<div style='text-align:center'>*** END OF THE PROJECT GUTENBERG EBOOK 78286 ***</div>
+</body>
+</html>
diff --git a/78286-h/images/cover.jpg b/78286-h/images/cover.jpg
new file mode 100644
index 0000000..e570d2c
--- /dev/null
+++ b/78286-h/images/cover.jpg
diff --git a/78286-h/images/slika.jpg b/78286-h/images/slika.jpg
new file mode 100644
index 0000000..62511fd
--- /dev/null
+++ b/78286-h/images/slika.jpg
diff --git a/LICENSE.txt b/LICENSE.txt
new file mode 100644
index 0000000..6c72794
--- /dev/null
+++ b/LICENSE.txt
@@ -0,0 +1,11 @@
+This book, including all associated images, markup, improvements,
+metadata, and any other content or labor, has been confirmed to be
+in the PUBLIC DOMAIN IN THE UNITED STATES.
+
+Procedures for determining public domain status are described in
+the "Copyright How-To" at https://www.gutenberg.org.
+
+No investigation has been made concerning possible copyrights in
+jurisdictions other than the United States. Anyone seeking to utilize
+this eBook outside of the United States should confirm copyright
+status under the laws that apply to them.
diff --git a/README.md b/README.md
new file mode 100644
index 0000000..ab1c5ca
--- /dev/null
+++ b/README.md
@@ -0,0 +1,2 @@
+Project Gutenberg (https://www.gutenberg.org) public repository for eBook #78286
+(https://www.gutenberg.org/ebooks/78286)