diff options
Diffstat (limited to '78286-0.txt')
| -rw-r--r-- | 78286-0.txt | 499 |
1 files changed, 499 insertions, 0 deletions
diff --git a/78286-0.txt b/78286-0.txt new file mode 100644 index 0000000..832211c --- /dev/null +++ b/78286-0.txt @@ -0,0 +1,499 @@ +*** START OF THE PROJECT GUTENBERG EBOOK 78286 *** + + + + + [Illustration] + + Kmetijſke in rokodélſke novize. + + Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. + + =_Nᵒ_ 10.= _V ſrédo 6. kimoveza._ =1843.= + + +☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani +na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi +195 v ⸲Salendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih +ne dobivajo po poſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; +prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa +zelo leto 2 fl. 30 kr., — sa pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k. poſhtah +ſe snajo dobiti. + + + + +Nóvim Slovénſkim novizam! + + + Dobro jutro! Bog te, ſprim’ daníza! + ⸲Si vondèr she enkrat saſijala, + De Slovénſka ſe sbudi modriza, + In ne bode vedno terdno ſpala? + + Dolgo vſi Slovénzi hrepeneli + Po sheljeni têbi ſo vodnizi,[1] + Meſze, tjedne, dneve, ure, ſhteli, — + Up ſvoj ſpolnjen vidijo v reſnizi. + + Kmetu, rokodelzu ti ſvetíla + Per ſtanú njij[2] rasnih opravílih; + Mu kasala pota boſh, pravíla[3] + Per ſhtevílu njega del obílih: + + Nógradniku ſnáshiti, ſaditi, + Bóljſhati, poshlahtnovati terte; + Pléti, okopávati, kolíti,[4] + Oshivljáti nógrade saterte + + Vſazimu boſh ſvétovala svéſto, + ⸲Stan polájſhati ſi marſkdej ſítin; + ⸲Se poſtaviti na bolji méſto, + Bodi mosh ſi tudi she ſlavítin. + + Kmétizhi! sbudite ſe is ſpanja! + Rokodelzi, obertniki tudi, + Glejte! sárija tàmò odganja, + Vſak sa nóvim, boljim ſe potrúdi! + + Sa sornízo to sveſtó hodíte, + In mèglè nozh sad bi ſtala goſte; + ⸲Svita, luzhi njene ſe dershíte, — + Prave sgréſhili ſtèsè ne boſte. + + Krájnizhan. + + +_Pojaſnjenje._ + +[1] to je: ki vodi. + +[2] Kje ſe ſliſhi u deshêli 2. in 4. dualſki padesh _nju_, _nji_, tudi +med ljudſtvam? Kar jes morem vediti, nikjer. ⸲Sliſhi ſe pa na viſózim +Gorenſkim (okoli Radolze) natánko _njij_, _njíji_, tudi zlo _njíju_, +_njíjo_, kader ta beſéda ſama (abſolu) ſtojí: kakor _njij_ ſtan, _njij_ +glava, _njij_ ſvèt, zhiga je ta dnar? _njíju_, _njíjo_. + +[3] _pravílo_, ali regelza. + +[4] _kolíti_, ali u nógrad kôle, kolevjè saſajati. + + + + +Nauk, + +kakó shido perdelováti, ali nauk, kakó murve ſaditi in shidne zherve ali +goſénze srediti. + + +Ljubi moj kmet! Po tem, ko ſi v ſpomladi polje obſejal, nograde obdelal, +imaſh od ſ. Florjana do kréſa lép zhaſ, ki ga ne moreſh sa nizh boljſhiga +oberniti, kakor shidne goſénze paſti in shido perdelovati, kar ſe ravno v +tem zhaſu da ſtoriti, ter sató: + +1. Ker ti to _velik dobizhek_ obéta. + +2. Ker to délo _nizh teshk_o ni, poſebno perve tjédne, ko ſo zhervizhi +ſhe bolj majhni, ampak ſhe le sadnje 14 dni, ko she vezhi sraſtejo; sakaj +okoli 30 dni terpí vſe to délo in nizh vezh ne. + +3. Ker ti sató skorej ni tréba _nizh dnarjev potroſhati_, rasun kakſhne +krajzerje sa zhervno ſéme. + +4. Ker shido prez lahko _prodaſh_ in imaſh v 6 — 7 tédnih she dnarje v +moſhnji sa ſvojo pridno ſkerb, kar ſe per vinu in shitu ne sgodí, ki ſe +doſtikrat teshko in ſlabo prodá. + +5. Ker velíko _vezh dnarjev s tem v kratkim perdobiſh_, kakor sa ktero +rezh bodi, in kakor tvoj ſoſed, ki ima morebiti boljſhi njive, zhe ſi teh +30 dnéh priden in shidne goſénze prav ſkerbno paſeſh. + +6. Ker vſe to delo _tvoja shena, kaka ſtara mati in otrozi opravijo_, in +dobiſh is téga lahko vſe, kar ti je sa davke, zhevle in ſol potreba. + +7. Ker ti ni tréba od tega perdelka _ne deſetíne ne gorſine opravljati_, +in ti murve vezh dajo, kakor vſe drugo ſadje, ki ga imaſh. + +8. Ker ti tvojiga perdelka, zhe kolikaj varujeſh, _ne more lahko kaj +vseti_, kar ſe pa na polji in v nogradih lahko sgodí. + +Zhe pa hozheſh shidne zherve srediti in shido perdelati, moraſh ſkerbeti. + + a. _sa potrébno paſho_, to je, sa doſti murv, kterih perje je + paſha sa shidne goſenze ali zherve. + + b. _sa kozho ſvetlo, ſuho in zhedno_. + + d. _sveſto takó, kakor ti bom povédal, zherve rediti, in v vſim + ravnati ſe_. + +Poſkuſhnja _v nemſhkim Gradzu, v Ljubljani_ in ſem ter tje _v nemſhkih_ +deshelah je pokasala, de ſe tudi v naſhih krajih da lépa in terdna shida +perdelati; to je, povſod, kjer murve raſti hozhejo. Murve pa tudi v naſhi +desheli ſkoraj povſod rade raſtejo. + +Shida je laſhke in franzoſke deshele obogatila; tudi vaſ bi, zhe bi jo +perdelováti snali, in kar ſhe ne snamo, hotli nauzhiti ſe. + +Zhe premiſlimo, koliko dnarjev gre sa shido is naſhe v ptuje deshele, in +pa lép dobizhek, ki ſkorej nizh ne koſhtá; in ki ſe v 30 dnéh lahko dobí, +naſ mora mikati téga perdelka lotiti ſe. Kar toliko drusih samore, sakaj +bi mi nè? + +Pa pravijo: «_Lotili bi ſe, ako bi murve she eno leto sraſtle_.» Ali na +Laſhkim in Franzoſkim in v drusih deshelah, kjer shido perdeljujejo, +tudi eno leto niſo sraſtle, in tudi v naſhih krajih nogradi in drugo +ſadno drevje v enim letu ne doraſte; pa priden kmet vender nograde in +drugo ſadno drevje ſadi in kmalo ſad dozhaka. Perje ima vender vſaj murva +prej, ko drevje ſad, in is ſkuſhnje vemo, de murva prav oſkerbljena +hitrej raſte, ko drugo drevje. Imamo murve, ki ſo is ſemena sraſtle, +poshlahtnjene, ſhe niſo 7 lét ſtare, in ſo debeljſhi ko tvoja noga in she +zhes 5 ſeshenov viſoke. + +De ſe pa k temu ravno takó lahkimu kakor dobizhka polnimu delu, ki ga +otrozi, ſtare shene in nadloshni in drusiga dela nesmoshni ljudjé lahko +opravijo, vnamemo, ſe pové, de ſe od kake ſrédne murve, ktera 150 ℔. +perja da, 3000 shidnih zhervov sredi, ki 10 ℔. galete ali jajzhik dajo, +in sa _vſak funt dobre galete_ ali shidnih jajzhik dobiſh lahko 40, 45 +kr. _ali pa zlo_ 1 gl. Po tem takim da _ena ſama taka murva_ 6 — 10 gl. +gotoviga dobizhka, kar nobeno drugo dervo eno léto in poſebno v 30 dneh +ne dá. + +Prejemite tadej nauk, kakó ſe da shida perdelovati in sh-njo velik +dobizhek v kratkim ſtoriti. + +Govorjenje bo + + I. _od murv_, + II. _od reje shidnih zhervov ali goſenz_, + III. _od ravnanja s shido_. + +(Dalje ſledí.) + + + + +KMETIJ⸲SKA ⸲SHOLA. + +(Na dalje.) + + +Pervo nedeljo. + +Dobro jutro ſoſed! ſte ſliſhali, kaj je pretekel teden ſtaraſhina is +noviz nam perpovedoval. Veſelje je bilo poſluſhati, kar nam je per +kmetovanju vediti. V nedeljo vam bom ſhe kaj vezh od tega bral, rezhe +ſtaraſhina. Nato ſe je veliko naſ is vaſi ſoſhlo, ter sazhel je: + + +I. Kakó laſtnoſti semlje posnavati? + +_Navod._ + +Ljubi kmet! Preden drevo v semljo saſtaviſh, moraſh posnati semljo, ktero +hozheſh preorati, moraſh vediti, kako bi jo nar bolj obdelal, kter ſad bi +ti nar gotovſhi snal doneſti. Ravno tako je treba vediti, kakſhen srak +ali luft, kakſhni vetrovi ali vremena ſo po kraju navadni, ktéri od teh +bi ſadeshu koriſtni, kteri ſhkodljivi bili. + +Ako srak ſadeshu ali shivali neſlushi, nobeno ne porata. ⸲Sadeſh pije _po +lepenju ali po perju_ srazhje v ſé, ktero ſok poganja, in ſadeſh redi. +Sraven tega srak veliko perpomore, de ſe gnoj v semlji bolj pogodí in +raspuſtí. + +Is tega bosh rasumel, sakaj de je dobro semljo preoravati, drobiti in +obdelovati jo. + +Slo potrebna je _toplota_ ſadeshu. Kadar v pomladi ſolnze gorkó poſiva, +veſ prirod koj oshivi, ſad ſe sazhne rasraſhati; ko ſe pa gorkota vmakne, +in mras naſtopi, vſa raſt saſtane. + +Nar bolj potrebna sa raſt je mokrota. Gnoj ſe od mokrote pogodí in +rasdelí po semlji, ter ſadeſh po koreninah gnojnino v ſé poſerka. + +Mozhirnoſt odvrazhuje od semlje preobílno toploto, satorej ſe mozhirna +semlja _mersla semlja_ imenuje. Tudi ſvitlobo mora ſadeſh imeti, de od +nje _farbo_, diſhavo in okuſ dobi, de ſe tudi dosóri; to ſleherni kmet +ve, de med goſto detelo in graſhizo plevel ne sashêne, ker ſvitlobe nima. + +Navadni srak ali luft v kraju ſe ſhe bolj saſtopno s letémi beſedami +raslozhi: _gorko, merslo, mehko ojſtro, ſuho, mokro vreme._ Po +⸲Slovenſkim ſo mnogotere laſtnoſti srazhja, ktere ſe po teh le peternih +ſtopnjah dajo raslozhiti. + +1. _kolikor viſhji nad morjam, toliko merslejſhi je kraj, in toliko +krajſhi poletje je_; satorej je gorenſka in koroſhka ſtran merslejſhi +in ojſtrejſhi, kakor Vipavſka dolina, dolenſka in doljno-ſhtajerſka +ſtran; kakor je Tershaſhko, Goriſhko, Zhiſhko, Horvaſhko in Dalmazija, +kjer vinſka terta raſte, kjer druge mehkotne, tudi shlahtne selſha dobro +poratajo, kterih v gornih krajih ne perdelujejo. + +2. _kolikor dalje proti ſolnzu, toliko gorkejſhi je kraj_, rasun zhe je +na hribih; kolikor viſhji _pod oſoje_, toliko merslejſhi je. + +3. _kamor je obernen, ali kamor mají ſvet_. Po ſolzhnih breshinah je +toplota mozhnejſhi; satorej po takih bolj vino perdelujejo, kakor pa po +oſojnizah. Dobra je ilovnata semlja, ako nekoliko proti ſolnzu mají; +ſlabſhi je peſhena semlja, ako tako mají, ker ſe od ſolnza prevezh +pregreje, de mokrotnoſt pre hitro sgine. Na breshni oſojnizi osimina rada +posebe, in jo ſreſh poterga. + +4. V krajih, kjer ſo jeseri, ali druge velike vodé, je sima mehkejſhi, +poletje pa hladnejſhi; ſploh pa ſo taki kraji mokrotni. Poleg velizih +vodá koj ſpomlad in posno jeſén ſlana mori. Ker ſe vodé pozhaſi odtekajo, +megla polega, satorej vezhkrat ſhkodljiva roſa pada. + +5. V krajih bliso gorá, gojsdov in ſneshnikov ſe ſpomlad toplota in mras +naglo ſpremenujeta; to le ſadeshu ſhkodje. Po takih krajih vezh deshuje, +kakor po velikih ravnih. + +Dobro je sa kraje pod gorami in per gojsdih, kjer ſo savetje. + +Po le teh peternih raslozhkih navadniga srazhja, ſe dajo ſlovenſke +deshele, kar kmetijſko obdelovanje in perdelovanje sadene, ſpet v trojne +poſebne ſtopnje krajov resdeliti; namrezh: + +1. _V tople kraje_, kjer vinſka terta raſte, kjer vſe mehkotne ali +shlahtnejſhi selſha, sraven teh tudi ſadje, in shito perdelujejo. + +2. _V kraje ſredne toplote_, kjer ſizer ſadje in shito porata, vinſka +terta pa ne raſte. + +3. _V mersle kraje_, kjer s ſadjem she nizh kaj ni, shita pa ſhe nekaj +perdeljujejo; kjer je sima dolga, in veliko ſnega pade. + +Semlje ſo ſe nekdaj is gorá po nishavah raslesle. Od sazhetka ſveta je +velika povodnja goré rasmozhila, potem ſe je kamnje od vrozhine in mrasa +pregnano sazhelo rasſhibravati, drobiti, in ſe je polagama sperſtenilo. +⸲She dan danaſhen ſe kamnite goré ravno na to visho perſtenijo. Veliko +deshvanje gore vedno ſpéra, vode in potoki perſt v doline plavajo, +semlja, ktero orjemo ali obdelujemo, ſe je v zhaſu s mnogoterim odgnitjam +od shival, selſh in drugih raſtlin pomeſhala, in je tako rodovitna +poſtala. Veliko takih semljá je v njive podelanih, veliko jih je ſhe, +ki le divji ſad po njih raſte. Dobro in koriſtno sa kmetovanje je tadej +vediti, kako in s kóm ſo vſe ſorte semlje is perviga nameſhane, kako ſe +mora letá smeſ popravljati in perpravljati, de bo temu ali unimu ſadu +ſlushila. + +(Dalje ſledi.) + + + + +Zerkve na Krajnſkim. + + +Pri ſ. _Petri v Ljubljani_ ſo k prasniku ſvetih apoſteljnov Petra in +Pavla letoſi poſtavili _nov tabernakel_, kteri v naſhi ſhkofii po ſvoji +vrednoſti in po mojſtrovſkim delu, sunaj marmoroviga tabernakelna pri ſ. +_Jakobu_ v Ljubljani, nima lahko para, in zhes dva tavshent goldinarjov +veljá. Obrasil in is mezeſnoviga leſa sdelal ga je v podobi oſem zhevljev +viſoke, na oſmih ſtebrih joniſhkiga reda ſtojezhe kúple _Matevsh Tomiz_, +podóbar v _Shent-Vidu_ nad _Ljubljano_, in vſiga od ſpredej s tompakam +od sadej pa s meſingam, obojim v ognji poslazhenim, preblekil, kapitele +is meſinga vlil in poslatil _Matevsh Schreiner_, paſár (girtlar) v +_Ljubljani_. Sadej je ta latinſki napiſ vſekan: «_Pod Antonam Alojsiam, +ſhkofam in knesam, Matevsham Svetlizhizh fajmoſhtram, ⸲Silveſtram Homan +in Mihelam Ambrosh, kljuzharjama, ga je sdelal Matevsh Tomiz, preblekil +in poslatil Matevsh Schreiner v letu 1843._» Obeh mojſtrov delo vſi +umetni in na take dela saſtopni moshje hvalijo. + +Istroſhke sa tabernakel in sa preslazhenje vélziga gipſaniga altarja, +ktero delo je _Ferdinand Mazhek_, _slatar v Ljubljani_, prevsel in lepo +sdelal, ſo preſkerbeli s pomozhjo nekterih drusih dobrotnikov farmani +ſami. Tako je zerkev ſ. _Petra_ ena nar lepſhih in prijasniſhih zerkev +Ljubljanſkiga meſta, po podobi zerkve ſ. Petra v Rimu sidana in lepo +smalana, ſkos hvale vredno ſkerb goſpodov fajmoſhtra in kljuzharjov +ſpet imenitno olepſhana, in more vſakimu domazhimu in ptujimu obiſkavzu +dopaſti, ker ſe ſme rêzhi, de marſiktero imenitno meſto nima tako lepe +zerkve. + + * * * * * + +⸲Sploh govoriti ſe bo tudi teshko najdila deshela, kjer bi ljudjé sa +veliko in lepih zerkev toliko veſelja imeli in toliko ſtorili, kakor na +Krajnſkim. To prizha sa njíh dobriga duha in sa njih dobro voljo ſvoje +zerkve, kolikor je mogozhe, olepſhati. Zhe ſe per vſim tém ſemtertje +najde kaka zerkev, ktera saſtopnim in umetnim moshem nozhe s vſim +dopaſti, tega niſo ſami plazhvavzi, _ampak vezhi del le delavzi krivi, +kteri ſvojiga dela ne saſtopijo_. Nad sidarji in njih polirji ſe, kar +njih delo sadene, ſhe nimamo ravno toliko pritoshiti; sakaj oni sidajo +vezhidel po planu, kteriga morajo poprej goſpoſka in na to umetni moshjé +poterditi. Veliko vezh pravize pa imamo ſe pritoshiti nad tiſtimi +delavzi, kteri notrajno zerkvéno orodje, altarje, ſtole, prishnize, +ſpovednize, sakriſtijſke omare i. t. d. delajo; sakaj te rezhi ſo po +nekterih zerkvah, deſiravno morebiti drago plazhane, vender ſkashene, ne +toliko savoljo ſlabiga, kakor savoljo nesaſtopniga déla. + +Nam ſe sdi, de bi ne bilo nepotrebno v teh novizah kljuzharjov in drusih +zerkvenih mosh nekoliko poduzhiti, kako naj takrat, kadar ſe v njih +zerkvi kaj noviga déla, ſkerbé, de bo to, kar ſe naredi, sareſ lepo, +de bo vſim ljudém, to je kmetam in drugim saſtopnim in umetnim moshem +uſhezh; de ſe tudi sa zerkvéne rezhi dnar ne bo po nepotrebnim ali po +neſpametnim troſil. Pred vſim drugim ſe nam sdi, de je treba govoriti od +_podobarſkiga_ ali _piltavarſkiga déla_. + +(Dalje ſledi.) + + + + +Domazha ſkuſhnja. + + +(_Is Rupe na Gorénſkim_:) Na _Rupi_, bliso Krajna, ſo nekteri kmétji +komaj ajdo poſjali, ſe je po velikim deshju po njivah taka ſkorja +naredila, de ajda, tako rekozh sabita, raſti sazhéti ni mógla. Vſi +ſo puſtili ajdo in njive, kakorſhne ſo bile; — nék umen mósh jé pa +prevdaril, de ſkosi terdo ſkorjo ajda pognati ne more. Kaj je ſtoril? +Deſi je ravno ajda she kal naredila, _je vunder ſhe enkrat njivo preoral +in prevlékel_ in veſelje imá, de njegova ajda na zelim Rupniſhkim polju +nar lépſhi ſtoji; druge ſo pa ſlabe in redke. — + +Zhe tudi to ravnanje nizh noviga ni, pa je vunder veliko kmetov, ki ne +vejo, de je gotovo dobro in v mnosih ſkuſhnjah vterjeno, de ſe njive po +ſetvi, zhe desh vſjano shito sapêre in ſe po tem v vrozhini ſkorja po +polju naredi, _preorjejo_ ali ſaj _prevlézhejo_. + + + + +Nékaj sa ſtrojbarje. + + +⸲Strojbarjem, kersnarjem in tiſtim, ki ſe s ſtrojbarſkimi in kersnarſkimi +rezhmí pezhajo in ſe vezhji del ſmerekoviga lubja in jeshíz poſlushijo, +samorem is ſvoje ſkuſhnje povedati, de ni ſamo ſmerekovo lubje, temuzh +tudi verbovo sa zhreſlo dobro. Verb veliko in urno ob vodàh in na mokrim +ſvetu sraſte, ktere v butarah s lubjem vred sa kurjavo imajo; tudi +jerbaſe in pleteníze is njih pletó; pa lubja od mladík ne porajtajo +in ſhkóda je, de to ljudjé is nemar puſhajo. Ne le lubje od debla, +temuzh tudi od mladik in perje je dobro sa ſtroj, zhe ſe ob takim zhaſu +napravlja in poſpravlja, ko ſe ſhe ni zhiſto isſhuſhilo. + +Sa bolj debelo uſnje da tudi mezeſnjevo lubje dobro zhreſlo; pa takrat, +kadar ima nar vezh ſoka v ſebi, ga nar menj porajtajo. Opomniti ſe pa +mora, de je ſamo vnotrajna ſtran tega lubja slaſti, kakor vſaziga ſploh, +sa ſtrojbo pripravna; unajne hraſte ſe morajo, dokler ſhe lubje ni +rasſekano, odſtergati. + +Tudi bresovo lubje je dobro, slaſti sa terdnejſhi uſnje. Smerekovi +ſtershi in lupine od divjiga koſtanja ſo tudi dobri, in teſhko ni, jih +veliko nabrati, ker ſe lahko klatiti dajo, kadar dosorijo. Sa temi pa +hraſtovje s ſvojo ſkorjo, s mladikami in s perjem vſe dá, kar je sa +ſtrojbo dobriga uſnja tréba. + +Kako ſe is tega ali uniga lubja od imenovanih dervéſ zhreſlo pripravlja, +ſe vſak lahko poduzhí, in s veſeljem ſim pripravljen ali v piſmih ali +pa s beſedo vſaziga poduzhiti. She v letu 1826 v meſzu roshniga zvéta +ſim od tega v Dunajſkih novizah piſal in ſtrojbarji v moji ſoſéſki ſo +po ſrezhi tako ſtorili. Od takrat ſim s pomozhjo kmetov ſvojih blishnih +krajev to rezh tako daljezh dognal, de mi ſadaj hraſtoviga in verboviga +lubja toliko pripeljejo, de 20 do 25 tavshent teletnjin v letu vſtrojim. +Zhe bi ſe v vezh krajih naſhiga zeſarſtva taziga boljſhiga lubja sa +zhréſlo poſlushili, bi ſe tudi uſnje kmalo poboljſhalo in kmalo bi naſhi +ſtrojbarji unajnim kóſ bili. + + J. Javernik, + vlaſtnik ſtrojbarſke fabrike + v Wilchelmsburgu v Avſtrii. + + + + +Zoperniza. + + +Pred vezh létmi ſe je bila mlada vidova is _Kraſa_ na _Pivko_ omoshila +in priſhla v neko vaſ ne slo daljezh od _Poſtojne_ na terdo kmetijo. Na +_Kraſu_ je od ſtarih zhaſov navada bila na ſpomlad vſe shita opleti in +_Kraſhovke_ ſo od nekdaj sa pridne plevize iméli; sakaj nobena ni per tem +delu pozhenila, kar sa gerdó dershé, temuzh ſkluzheno perpognjena ga je +zhverſto opravila. Tudi je kraſhka pſheniza v dobroti in zeni banaſhki +enako ſhteta. V Kraju pa, kamor je bila mlada vidova perpeljana, ni bilo +navade shita pléti. Njo je ſerze bolelo in milo ſe ji je ſtorilo, kadar +je vidila, de plevel shita preráſva in mori. Terdno je ſklenila po ſvoji +domazhi ſhegi shita opleti. Od ſvojih domazhih opravil in hiſhniga dela +ſe je po urah otergovala, poſebno v jutru sgodaj, in je vſe ſvoje shita +oplela. V kratkim zhaſu ſo sazhele nje popred blede shita ſ-zhernevati +k nje velikimu poveſeljenju, in ker je to od leta do leta ſtorila, ſo ſe +nje shita ozhitno v raſtvi, v klaſji in sernji od vſih drusih raslozhile. +Nje ſoſedinje, bodiſi, de ſo bile nevoljne noviga dela, ktero jim je bila +pokasala, ali bodiſi, de ſo ji bile nevoſhljive savolj njenih lepſhih +perdelkov, ali pa de ſo hotle le po shenſko nad njo ſi ſvoje jesike +bruſiti, — ſo jo zopernizo imenovale. «Na zopernije ſe mora saſtopiti» ſo +rekle med ſeboj, ker sna ſtoriti, de ſo nje shita lepſhi od vſih drusih +shit. Oh, de bi vender vſe Krajnize, de bi vſe ⸲Slovenke po zeli Iliriji +take zopernize poſtale! koliko vezh in zhiſtejſhiga in lepſhiga shita +bi ſe perdelovalo! ko bi ga ſlednja Ilirka s pletvijo le dva mernika +perdobila, ali bi ga ne dala zela Ilirija ſaj 400,000 polovnikov vezh? + +⸲Slednji rasumni kmetovavez ſposna, de shitna pletev more veliko sdati, +in ſe bogato plazhati. Kar na njivi plevel shivesha pojé, tega shito +ne dobi; to je vender gola reſniza. Vezh ko jih is ene ſklede jé, mènj +na eniga pride. Plevel, ko njivo preráſe, shito duſhi in mori; ko ſe +pa s plevelam vun vershe in pokonzha, ne more vezh shitnim koreninizam +potrebniga shivesha kratiti; shito ſe srezhi, to je, pride bolj na dan +in ſe bolj ſponaſha. Dalej je preprizhana reſniza, de ſlednji semeljſki +ſad bolj shivo in zhverſto raſe, ko ſe v pravim zhaſu semlja okolj njega +sruſhi ali srahlja, de srak (luft), gorkota in mokrota loshej do korenin +pride. Ko bi ſe tedaj shita, poſebno kjer ſo mozhno plevelne, enkrat +ali ſhe zló dvakrat v pravim zhaſu, to je, preden v kolenza gredo, — +oplele, bi snalo to per 10 mernikih eniga, dva, ali ſhe zló tri mernike +pervrezhi. Kolikajn shita vezh! vſe pred 40 létmi ſim v ozhitnih novizah +bral, de v nekterih Angleſhkih krajih ſo shita po trikrat opleli, in to +s saupanjam, de bi jim toliko vezh pervergle in delo povernile. Na eni +njivi ſe sna 5 ali 10, pa tudi 20, ja ſhe zló 30 polovnikov perdelati. + +Poleg shegna boshjiga je vſe na tem leshezhe, kako ſe gnoji in kako ſe +vſe druge dela ſtorijo. + + M. Vertovz. + + + + +Urno, kaj je noviga? + + +(_Is Vipave nam piſhejo_): «Vina bomo letaſ, zhe vſe prav po ſrézhi +pojde, komaj pol toliko pridelali, kakor vláni. Terte niſo v _enakim +zhaſu_ zvetéle in tergalo ſe bo zhes vſo navado morebiti komaj v sazhetku +méſza kosaperſka. Vino vlanſkiga pridelka je vezhji dél prodano; kar +ga je ſhe, ga, zhe ravno malo sdaj po njem popraſhujejo, vunder drago +dershé, ker ſe bo, zhe ne pred terganjam; pa po terganju, s velikim +dobizhkam lahko prodalo.» + + + + +_Popravik._ + + +V liſtu 9. numere pod ſtavkam: _kmetijſka ſhola_, v nar poſlednji verſti +ſe je per natiſnenju beſeda ſkasila; nameſt _sveſtili_ beri _sverſtili_. + + +-------------------------------+---------------+---------------+ + | | =U Ljubljani= | =U Krajnu= | + | +---------------+---------------+ + | =Shitni kup.= | 2. kimoveza. | 28. velikiga | + | | | ſerpana. | + | +-------+-------+-------+-------+ + | | fl. | kr. | fl. | kr. | + +-------------------------------+-------+-------+-------+-------+ + | 1 mirnik Pſhenize domazhe | 1 | 23 | 1 | 23 | + | 1 ” ” banaſhke | 1 | 24 | 1 | 23 | + | 1 ” Turſhize | — | — | 1 | 1 | + | 1 ” Sorſhize | — | — | 1 | 10 | + | 1 ” Ershi | — | 54 | — | 5 | + | 1 ” Jezhmena | — | 52 | — | 53 | + | 1 ” Proſa | — | 57 | 1 | 3 | + | 1 ” Ajde | — | 57 | 1 | 4 | + | 1 ” Ovſa | — | 37 | — | 36 | + +-------------------------------+-------+-------+-------+-------+ + + +_V Ljubljani._ Natiſnil in saloshil _Joshef Blasnik_. + +*** END OF THE PROJECT GUTENBERG EBOOK 78286 *** |