diff options
Diffstat (limited to '34126-8.txt')
| -rw-r--r-- | 34126-8.txt | 4045 |
1 files changed, 4045 insertions, 0 deletions
diff --git a/34126-8.txt b/34126-8.txt new file mode 100644 index 0000000..2b71cbe --- /dev/null +++ b/34126-8.txt @@ -0,0 +1,4045 @@ +The Project Gutenberg EBook of Za narodov blagor, by Ivan Cankar + +This eBook is for the use of anyone anywhere at no cost and with +almost no restrictions whatsoever. You may copy it, give it away or +re-use it under the terms of the Project Gutenberg License included +with this eBook or online at www.gutenberg.org + + +Title: Za narodov blagor + Komedija v stirih dejanjih + +Author: Ivan Cankar + +Release Date: October 24, 2010 [EBook #34126] + +Language: Slovenian + +Character set encoding: ISO-8859-1 + +*** START OF THIS PROJECT GUTENBERG EBOOK ZA NARODOV BLAGOR *** + + + + +Produced by Peter Podgorsek, Mariano Cecowski and the +Online Distributed Proofreading Team at https://www.pgdp.net +(This book was produced from scanned images of public +domain material from the Google Print project.) + + + + + + +ZA NARODOV BLAGOR + +Vse pravice (za prevajanje, uprizoritev itd.) pridrzuje si +izkljucno zaloznik -- L. Schwentner v Ljubljani. + + * * * * * + +Napram gledaliskim odrom -- rokopis. + +ZA NARODOV BLAGOR + +KOMEDIJA V STIRIH DEJANJIH + +SPISAL + +IVAN CANKAR + +LJUBLJANA 1901 + +ZALOZIL L. SCHWENTNER + + +Osebe: + + *Aleksij* pl. *Gornik*. + *Dr. Anton Grozd*, dez. poslanec, obc. svetnik itd. + *Katarina*, njegova zena. + *Matilda*, njegova necakinja. + *Dr. Pavel Gruden*, drz. poslanec, obc. svetnik itd. + *Helena*, njegova zena. + *Jozef Mrmolja*, } obc. svetnika. + *Klander*, } + *Mrmoljevka.* + *Julijan Scuka*, zurnalist. + *Siratka*, literat. + *Fran Kadivec*, jurist, sorodnik *Grozdov*. + *Profesor Kremzar.* + *Stébelce*, poet. + Slabo oblecen mlad clovek. + Hisna pri *Grudnovih*. + Obcinski svetniki. + + + + +PRVO DEJANJE + +{Pri Grozdovih; dostojno opravljen salon; na desni spredaj vhod v domace +sobe, v ozadju vrata v obednico; na levi okno, spredaj poleg okna mala +mizica z zofo in dvema stoloma; miza s stoli spredaj proti levi. Na +steni v ozadju sliki Bleiweisa in Vodnika.} + + +1. prizor. + +*Grozd* in njegova zena; pri oknu *Scuka*, *Siratka* in *Kadivec*. +*Mrmolja* in *troje obcinskih svetnikov* v frakovih stojé resno in +svecano pred Grozdom, ki se zdí raztresen in nervozen. + +*Mrmolja* ({nadaljuje slovesen govor}) . . . . . Takó je torej danasnji +dan -- dan veselja in svecanih obcutkov za ves nas mili narod, za vso +naso lepo domovino. Brez stevila hvaleznih src posilja danes ob Vasi +_sestdesetletnici_ vroce zelje k Vsegamogocnemu, da Vas ohrani se mnoga +leta tistemu narodu, kateremu ste posvetili vse svoje moci in zmoznosti +in kateremu ste darovali toli in tolikrat svoje osebne interese, svoje +telesno zdravje in svoj dusevni mir. Smelo recem, da lezi na vsem, kar +se je ustvarilo v teku zadnjih dvajsetih let velikega in blagoplodnega, +blagoslov Vasih rok, znoj Vasega truda. Po bozji previdnosti vstajajo +narodu v najtezjih casih nesebicni mozje, ki ga vodijo s krepko rokó +mimo vseh nevarnosti in preko vseh nezgod po poti napredka do zazeljenih +smotrov. Izmed teh moz -- in ne zadnji izmed njih -- je nas dr. Grozd, +-- ste Vi. Narod se cuti srecnega, da Vam more izraziti svojo globoko +zahvalo, svojo neomejeno udanost, cuti se srecnega, da Vas vidi po +tolikih viharjih, tolikih mukah se vedno cilega in mladega na braniku +narodovih pravic. Zatorej dovolite, da Vam zaklicem v imenu vsega naroda +-- v prvi vrsti v imenu mescanskega drustva in drustva hisnih posestnikov +-- ({Siratka vstane in zamahne z roko skozi okno}): Bog Vas ohrani Vasi +velespostovani rodbini in narodu nasemu, Bog Vas zivi se mnoga leta! +({Zunaj pod oknom burno klicanje: »Zivio!«}) + +*Grozd.* Presenetil me je . . ., ljubo presenetil ta nenadni in +nezasluzeni izraz narodove dobrohotnosti. Verjemite mi, da sem delal, +kolikor je bilo v moji moci . . ., da nisem gledal nikoli ne na desno in +ne na levo, ne na _svojo_ korist in sploh ne na zasebno korist tega ali +onega . . . + +*Scuka.* . . . temvec na korist naroda. + +*Siratka*, *Mrmolja*. Takó je. + +*Grozd* ({s povdarkom}). Na korist naroda! ({Prekine svoj prejsnji +svecani ton; hladno.}) Sprejmite mojo iskreno zahvalo, v imenu mojem in +moje rodbine. ({Se obrne od Mrmolje; zeni v ospredju, hitro in manj +glasno:}) Jaz zahtevam, da se Matilda preparira na svojo ulogo, kakor se +spodobi. Oblece naj se dobro: vrat odkrit in gole roke! Oprede naj ga, +omrezi in ovije; Gornik je tepec. Pojdi! ({Katarina odide. Mrmolja in +drugi so se v tem pridruzili Siratki, Scuki in Kadivcu.}) + + +2. prizor. + +*Prejsnji brez Katarine.* + +*Scuka* ({Mrmolji}). Koliko casa pa ste se ucili? + +*Grozd.* Pustite neumnosti! ({Zunaj novo klicanje; Grozd odide -- dvoje +obcinskih svetnikov za njim -- vsi skozi obednico. Ostali ostanejo, +Siratka gleda skozi okno.}) + +*Mrmolja.* Lepi so taki dnevi. Clovek se cuti idealnega in nekaka +svetloba . . . . nekaka gorkota . . . + +*Scuka.* Nehajte, saj ne govorite z narodom. + +*Siratka* ({Scuki}). Ali si ga ze videl? + +*Scuka.* Koga? + +*Kadivec.* Njega, drugega ni. + +*Scuka.* Gornika torej. Videl sem ga: debel clovek je. + +*Prvi obcinski svetnik* ({jako resno}). Jaz mislim, da bo njegov prihod +. . . takorekoc njegov nastop v nasem javnem zivljenju v nenavaden +blagor . . . mislim namrec, na veliko korist celokupnega naroda. + +*Scuka.* Kako pa pridete do tega? + +*Prvi obcinski svetnik* ({prestrasen}). Ne . . . jaz le tako mislim . . . +oprostite . . . + +*Siratka.* St. . . . pozor! ({Spodaj so utihnili; slisijo se posamezne, +nerazumljive besede Grozda, ki govori na balkonu v obednici.}) + +*Scuka* ({zamahuje z rokó}). Na-ród . . . delo-vánje . . . na-rôd . . . +nèse-bicnost . . . ({Mrmolji}) Cemu pa mislite, da krice ti ljudje tam +doli? + +*Mrmolja.* Meni se zdi, da je to eden najvaznejsih trenutkov v razvoju +nasega naroda. + +*Scuka* ({Siratki}). Ali si ga to tudi naucil? ({Mrmolja vstane +ozlovoljen ter odide v obednico; za njim prvi obc. svetnik.}) + + +3. prizor. + +*Scuka*, *Siratka*, *Kadivec*. + +*Siratka.* Nocoj si posebno grenak. + +*Scuka.* Nervoznost se je polastila tud mene. Zdaj grè namrec za velike +recí. + +*Kadivec.* Za velike recí gré. + +*Scuka.* Ti torej spoznavas, zato si prepáden. -- Ali zvonijo pred njim +in za njim? + +*Siratka.* Na kaksen nacin? + +*Scuka.* No, jaz si tako predstavljam. To bi moralo biti. Godci spredaj +in godci zadaj, koder hodi in kamor séde. Ali ne potuje kakor kralj po +dezeli? Danasnje slavlje je namenjeno njemu, ne Grozdu. + +*Siratka.* Ti ne gledas stvarí s tistega stalisca, s katerega jo je +treba gledati. Upostevati je namrec treba celokupno korist narodovo. + +*Scuka* ({vstane}). Vrag te vzêmi! ({V obednici zazvené kozarci; Grozd +iz obednice.}) + + +4. prizor. + +*Prejsnji*, *Grozd*. + +*Grozd.* Ali ne izvolite kozarec vina v obednici, gospod Siratka? + +({Siratka se pokloni in odide v obednico.}) + +*Grozd.* Gospod Scuka, prosim! ({Pozove ga k sebi; Kadivec odide za +Siratko.}) Vi ste v zadnjem casu napravili toliko neumnosti, da jih je +skoro prevec. Kdo Vam je pravil tisto rec o Golobu? Kdo Vam je pravil +tisto laz? + +*Scuka* ({govori ves cas zelo mirno in resno}). Lazi mi ni pravil nihce +in sploh ne gre za to, kdo mi je pravil tisto stvar. Ali je resnicna ali +ni resnicna, o tem ni govorjenja. Ce komu koristi, ali ce komu skoduje, +tudi to je vseeno: povedati jo je treba ljudém. + +*Grozd* ({sede}). Vi ste nervozni, -- izmed tistih ljudi ste, ki vohajo +in tipajo okoli stvarí, ki jih nic ne brigajo, brskajo nepoklicani po +tujem blatu in se potem cudijo, ce dobe zasluzeno brco. + +*Scuka.* To ne spada sem. Kdo ga je unicil? -- to je vprasanje. + +*Grozd.* Nihce ne umrje naravne smrti . . . . Golob je mrtev in +postavimo mu spomenik; to je vse, kar se dá storiti, -- in vse, kar je +potrebno. + +*Scuka.* Ce ste nedolzni nad njim, zakaj se bojite njegovih pisem? -- On +je bil posten clovek. + +*Grozd.* Revolucijonar je bil. Jaz ne dajem kruha ljudem, da bi mi rasli +cez rame, da bi delali proti meni. Prvo je meni _moj_ blagor. To +upostevajte, prosim! + +*Scuka.* Jaz imam svojo vest in svoje prepricanje. + +*Grozd.* Zurnalist ne sme imeti prepricanja! . . . Tisti nepotrebni +clanek o Golobu torej lepo spravite in ne vznemirjajte ljudi z idealnimi +ekstravagancami; to je zastarelo. Kdor hoce biti samostojen ali celo +revolucijonar, mora biti pripravljen na stradanje. Golob je stradal in +izstradal, kakor je hotel; to ne briga dalje nikogar in mene in Vas +najmanj. + +*Scuka.* Tedaj ste ubili clovecnost. -- + +*Grozd.* Je ni bilo nikoli . . . ({Vstane, jako hladno.}) Vi ste v moji +sluzbi, to sem Vam hotel povedati. Uvazujem Vas, ker ste nadarjen +clovek; ali rabite to nadarjenost, kakor Vam je placana. Na ta nacin bo +vse v redu. Brzdajte se in glejte, da me ne spravite v polozaj, ki bi +bil siten ne meni, temvec Vam. Tako je torej rec koncana. ({Odhaja; ozré +se se enkrat po Scuki}). Povabil sem Vas nocoj na vecerjo. ({Grè proti +sobi na desni spredaj.}) + +*Scuka* ({ko odhaja}). Res, cas je, da bi bila rec koncana. ({Odide +pocasi v obednico.}) + + +5. prizor. + +*Grozd*; *Katarina in Matilda* ({iz sobe na desni}). + +*Grozd.* Dolgo sta rabili. ({Matildi:}) Cemu pa so potrebne te cipke na +prsih? + +*Matilda.* Jaz tudi ne vem, cemu so potrebne, stricek, ali ker so ze +gori, mislim, da jih pustimo. + +*Grozd.* Pricakujem, Matilda, da bos napravila svojo stvar, kakor se +spodobi. Gornik je clovek neokreten, preprost, in zdi se mi, da ne +zahteva veliko. Ker je neokreten in preprost, mu ugaja najbrz +razbrzdanost in koketnost. To uvazuj! V ta namen bi bilo dobro, da bi +bila tvoja toaleta se bolj enostavna . . . + +*Katarina.* Anton! + +*Grozd.* Nisem te ogovarjal . . . Frizura bi bila lahko bolj nemarna . . . +par kodrov naj bi viselo na celo . . . samo na eni strani; to napravi +vtis predrznosti. In o priliki se dàj za minuto na poezijo, na +sentimentalnost, tudi to je koristno. Ali ne vec kot za minuto. + +*Matilda.* Ne bojte se zame, stricek; jaz mislim, da imam veliko darú za +komedijo in tudi veselja imam zánjo . . . . Prosim Vas, tetka, ne bodite +zalostni; kaj ne vidite, da igramo samo komedijo? + +*Grozd* ({Matildi}). Zdi se mi, da me ne razumes dobro. ({*Kadivec* +pride iz obednice, pogleda v salon ter se vrne.}) + +*Matilda.* Ne samó komedijo? + +*Katarina.* Jaz se bojim zate, Matilda. + +*Grozd.* Odlozi za nocoj svoj pusti obraz. ({Matildi:}) Pazi se torej, +premisli vsak pogled in vsako gesto. Zvecer pride Grudnovka, in +Grudnovka je lepa zenska . . . . Delaj, kakor sem ti povedal! ({Odide v +obednico.}) + + +6. prizor. + +*Matilda*, *Katarina*, potem *Kadivec*. + +*Katarina* ({otozno}). Matilda! + +*Matilda* ({z glasnim smehom}). Ali tetka! + +*Kadivec* ({hitro iz obednice}). Matilda! Vprasam te pri zivem Bogu +. . . . zdi se mi, da se tod okoli nekaj prede . . . Protestiram proti +Tvojemu razzaljivemu smehu! Kaj se godi? Na dan z besedo! + +*Matilda* ({afektirano}). Dragi Frane, bratranec moj . . . + +*Kadivec.* Vrag ti vzêmi bratranca . . . Oprostite, tetka! . . . Pa s +kaksno glorijo ga pricakujete. To je naravnost -- oprostite, tetka -- +impertinentno! Tisti visji oziri, tiste obce koristi, narodov blagor in +tako dalje -- humbug, laz, neumnost . . . oprostite tetka! . . . Kaj pa +je na tem cloveku, kaj pa je na tem tepcu; kaj pa imate z njim? + +*Katarina* ({z dobrodusnim nasmehom, mirno}). Fran, ti se vedes jako +nedostojno. + +*Kadivec.* To je cisto vseeno, zdaj ne gre za dostojnost. Ti, Matilda, +jaz ti recem . . . oprostite tetka . . . Kar lezi danes v zraku je nekaj +({s povdarkom}) nedostojnega, ali tukaj naposled ne gre za dostojnost +. . . nekaj umazanega je . . . ({razjarjen}) Cemu se smejes? . . . +({Mirno:}) Nazadnje . . . jaz ne bom tocil solzá . . . Ali to je kljub +vsemu zalosten konec! + +*Matilda* ({resno}). Prosim te Fran . . . kar govoris, je vendar prevec +razzaljivo. Jaz si prepovedujem enkrat za vselej taka temna sumnicenja +. . . In smesen si vrhutega. + +*Kadivec.* Smesen! Dobro! Dovolj! . . Z Bogom, gospodicna Matilda! + +*Matilda* ({afektirano hladno}). Z Bogom! ({Kadivec stoji na svojem +mestu.}) + +*Katarina.* Ali cemu se prepirata v teh casih? + +*Kadivec*, *Matilda*. Jaz se ne prepiram! + +*Katarina.* Boljse je, da premislita, kaj je storiti. -- Samá skrbíta! +Jaz vama ne morem nicesar . . . + +*Kadivec* ({mracno}). To je stricev absolutizem . . . ({Matildi:}) In ti +si cisto zadovoljna s tem absolutizmom; ({slovesno:}) ti nimas znacaja! + +*Matilda* ({skrajno razzaljena}). Ah, Fran! Zdaj te spoznavam, v tej-le +uri! Tak si torej v resnici! ({Pol jokaje:}) In jaz sem te ljubila! + +*Kadivec* ({svecano}). Tetka, od srca Vas zahvaljujem za Vase neizmerne +dobrote . . . Ni mi vec mogoce, kakor vidite, da bi prebival pod isto +streho. -- + +*Katarina.* A to je vendar prenespametno. + +*Kadivec.* Oprostite, tetka, to ni nespametno. ({Razjarjen}) Ali +mislite, da bom gledal to nicvrednost . . . ({Matilda si zakrije obraz z +robcem}) . . . nicvrednost . . nicvrednost! . . . Pospravim svoje +kovcege . . . na Dunaj . . . v Pariz . . . v Moskvo . . . Klanjam se +tetka! . . . + +*Matilda.* Fran!! + + +7. prizor. + +*Prejsnji*, *Gruden*, *Grudnovka*, *Mrmoljeva zena*. + +*Gruden.* Milostiva! -- ({Katarina in vsi dosleci se pozdravljajo.}) + +*Katarina.* Jako ste nas razveselili. Pricakovali smo vas ze +({Mrmoljevki:}) Po tako dolgem casu spet enkrat! . . . + +*Mrmoljevka* ({govori jako hitro}). Ah, milostiva, . . skrita v svojem +prijaznem zatisju se takó malo menim za ves svet . . . in verjemite mi, +clovek ima tudi v samoti svojo rádost, svojo posebno zabavo, katere bi +mnogokrat ne dal za ves sum in trusc tega sveta. -- + +*Grudnovka* ({seze Mrmoljevki v besedo, Katarini}). A kako ste se +pomladili, milostiva; nekaj veselega je na Vasem obrazu; in to ni cudno, +-- na danasnji svecani dan. + +*Gruden.* Gotovo Vam je toplo pri srcu ob teh iskrenih slovesnostih, ki +jih napravlja ves narod Vasemu soprogu. + +*Katarina* ({nekako v zadregi}). . . O -- da . . . . gotovo . . . + +*Mrmoljevka* ({si je v tem osvojila Kadivca}). Ne tajite, prosim Vas . . . +Vi ste se zmirom tisti zenijalni mladenic . . . Vasa muza ne pociva. +Prosim, izvolite, bodite tako prijazni, pokazite mi o priliki svoje +umotvore, plodove svoje navdusenosti. Krasno je, ce je clovek takó +navdusen; jaz zivim ob sami navdusenosti; idealizem ni nic sramotilnega, +res ne. Kakó mislite Vi? + +*Kadivec.* Nic, nic, cisto nic ne! . . . + +*Mrmoljevka.* Oh . . . da . . . jaz mislim, da pride cas, ko bo +napolnila ideja slovanske vzajemnosti vsa srca, ne samo tiste +izvoljence, ki danes v svojih tihih sobah, polni svete navdusenosti -- + +*Kadivec.* Dá . . . gotovo . . . oprostite . . . Klanjam se milostiva . . . +Moram nemudoma v Pariz . . ({V obednico.}) + +*Grudnovka* ({govori z Matildo, Gruden med tem s Katarino}). Torej ga se +niste videli? Jako interesanten clovek: neroden in posten. Cisto nic se +mu ne pozná, da bi bil tako bedasto bogat, kakor pravijo, da je. + +*Matilda.* Cemu pa je sploh prisel tu sem? + +*Grudnovka.* Oce mu je umrl in zdaj ko je svoboden in imá denarja, misli +igrati veliko ulogo. Tudi ozeni se morda. + + +8. prizor. + +*Prejsnji*, *dr. Grozd* ({hitro iz obednice}). + +*Dr. Grozd* ({pozdravi Grudna itd.}). Neizmerno mi je ugodno, da ste se +odzvali mojemu povabilu . . . ({Grudnu in Grudnovki:}) Hvala iskrena za +laskave castitke. + +*Gruden.* Nekaj lepega je, ce poslusa clovek tako genljive izraze +narodove hvaleznosti, kakor jih poslusas danes ti, moj stari prijatelj . . . +Castitam ti zaradi tega se posebej. + +*Grozd.* Nisem zasluzil takega velicanja -- in odkrito povedano, -- ob +teh serenadah, castitkah itd. mi je bilo zmirom nekako tesno. + +*Gruden.* Je . . . v nekem oziru sitno . . . res . . . Ali prasati sem +te hotel, dragi doktore . . . kakó pa je s tisto afero? . . . Nekaj mi +je zazvonilo na usesa, sam ne vem, odkod . . . + +*Grozd.* Kaksno afero mislis? + +*Gruden.* O rajnem Golobu, o tistem cudnem historiku in poetu . . . vrag +vedi, kaj pripovedujejo o njem . . da je zivel zadnje case . . po Bog ve +cegavi krivdi . . v veliki mizeriji . . . + +*Grozd.* Ah . . takó . . .! ({Gresta proti ozadju na levo.}) + +*Mrmoljevka* ({sedi z Grozdovko za srednjo mizo}). Pravi blagoslov je +tak clovek za nas ubogi narod; to je usoda, -- milostiva --; usoda jim +doloci njihovo pot ze vnaprej; oni so resitelji in vodniki narodovi ze +po naturi. Glejte, kako mu prihajajo vsa srca naproti, kako trosijo +cvetje pred njegovimi koraki; meni je toplo, kedar ga vidim, in ce +pomislim, kolike koristi bo njegovo delovanje za razvoj naroda in +posebno se za slovansko vzajemnost . . . Ali ne mislite? + +*Grozdovka.* Da . . . oprostite . . . ({Mrmoljevka govori dalje.}) + +*Grudnovka* ({sedi za mizico na levi, Matilda sloni ob oknu}). Celo +zardeva, cisto resno! Sam Bog védi, kako je zivel doslej . . . + +*Matilda.* To mora biti dolgocasno. + +*Grudnovka.* Ni dolgocasno, narobe; nekaj pikantnega je v obcevanju s +takim clovekom. Boste videli -- jaz Vam ga priporocam. + + +9. prizor. + +*Prejsnji*, *Aleksij* pl. *Gornik*, za njim *Kremzar* in *Stébelce*. +({Vsi vstanejo, Grozd hiti Gorniku naproti, pozdravi Kremzarja le +mimogredé, Stebelcéta sploh ne.}) + +*Grozd* ({Gorniku}). Veliko cast ste mi napravili, blagorodje; skoro ze +nisem upal vec, da nas razveselite . . . Dovolite mi, da Vam predstavim +svojo zeno. + +*Gornik* ({dobrodusno, malo v zadregi}). Zakaj bi ne prisel, ko sem +obljubil? ({Se pokloni Katarini}). Dober vecer, milostiva. ({Grudnu}) Vi +tudi tukaj, gospod doktor? + +*Gruden* ({zelo usluzno}). Ce ne zaradi drugega, blagorodje, bi bil +prisel zato, ker sem vedel, da pridete Vi. Zdaj ste Vi sonce, okoli +katerega se vrtimo mi manjsi planeti . . . da se takó izrazim. Prinesli +ste nekaj svezega, zdravega v nase javno zivljenje -- ({Grudnovka in +Matilda sta prisli v sredo sobe, kjer stoje drugi.}) + +*Grozd* ({seze Grudnu v besedo}). In tukaj, blagorodje, dovolite, je +moja necakinja . . . . takorekoc hci mojega svaka. Ze od zgodnje +mladosti je pri meni, od ocetove smrti. + +*Gornik.* Zelo me veseli, gospodicna. ({Ugleda Grudnovko.}) Ah, +milostiva! + +*Grudnovka* ({ljubeznivo, a naravno}). Ze vtretjic, gospod Gornik! Jaz +imam sreco, -- ce se pomisli, kako tezkó je, predno Vas more clovek +videti ali celo govoriti Z Vami. + +*Gornik.* Kako to mislite, milostiva? Jaz sem vendar povsod . . . noc in +dan sem v druzbah, ki jih prej nikoli nisem videl. + +*Grudnovka.* Ravno zategadelj . . . Kaj Vam ni prijetno, da Vas tako +iscejo, da Vas tako ljubijo? + +*Gornik.* Seveda je prijetno . . . ali, milostiva, jaz bi imel rajsi, da +bi me ne ljubili vsiskoz . . . samo nekateri . . . To je . . . ah . . . +takó utrudljivo . . . + +*Grudnovka.* Siromak . . . + +*Grozd* ({v ospredju razjarjen Katarini}). Ti ne razumes nicesar, nisi +sposobna za nobeno stvar . . . V moji hisi, pred nosom mi ga okupirajo +. . . . Obadva ga imata ze pod pazduho . . . Jaz tega ne trpim . . . . . +Veslaj k njemu ter ga priveslaj k Matildi! + +({Katarina proti ozadju na levo, naletí na Mrmoljevko, Mrmoljevka jo +prime za roko ter stoji z njo za mizo; Gornik z Grudnovko ob mizi pri +oknu, blizu nju Gruden; Stébelce z Matildo ob veliki mizi; Grozd in +Kremzar proti ospredju.}) + +*Grozd* ({s Kremzarjem spredaj}). Naj intrigira, kakor mu drago; meni je +vseeno, -- bo njegova skoda! . . . + +*Kremzar.* Nehvalezno je to od Grudna, tega cloveka, ki ste mu Vi sami +napravili karijero, -- ne gledé na veliko moralno izgubo, ki bi jo +pretrpel narod, ce se ne obvaruje disciplina tudi med prvaki. ({Tisje.}) +Gruden je, veste . . . takóle . . . tih clovek . . . hodi po prstih . . . +smehljajoc . . . mizikajoc . . . Jaz mu nisem zaupal nikoli. ({Gresta +proti ozadju; Grozd ugleda Katarino ob mizi, zamahne z rokó ter gre +hitro k Gorniku.}) + +*Grozd.* Oprostite, blagorodje, da Vas motim . . . samó na besedico +. . . . na kratko besedico . . . . -- oprostite . . . + +({Prime Gornika pod pazduho; proti obednici.}) + +*Gruden* ({Grudnovki}). To ti je lisjak . . . Jaz sem vedel ze takoj +. . . ze davno sem vedel, kaj namerava . . . . Ta nocojsnji vecer je +samó pretveza . . . Po vsi sili se mu obesa za suknjo . . . je pac +prebrisan fant, tále Grozd . . Ali, jaz mislim da se mu ne posreci . . . + +*Grudnovka* ({pol s smehom}). Jaz tudi mislim, da se mu ne posreci. +({Gruden proti ozadju, sreca se s Kremzarjem, obá v obednico; Grudnovka +proti veliki mizi.}) + + +10. prizor. + +*Stébelce*, *Grudnovka*, *Katarina*, *Matilda*, *Mrmoljevka* +({krog velike mize}). + +*Mrmoljevka.* Predavajte, prosim Vas, dragi gospod Stébelce. Poezija +daje veselim trenotkom pravo slast, brez poezije ni zivljenja. In +posebno Vasi umotvori, gospod Stébelce: -- nekaj mehkega . . . ah, nekaj +neznega je v njih . . . + +*Stébelce.* Milostiva, Vi me castite prevec. Ali res je, -- jaz se jako +trudim, da pride v verze nekaj mehkega . . . takó nekaj neznega . . . + +*Mrmoljevka.* Opazila sem to ze davno . . . in zato Vas se posebno +spostujem. Kajti tista mehkost, tista neznost je nekaj pristno +slovanskega . . . in po tej krasni poti, po poti poezije se blizamo na +nekak nacin tisti pravi, resnicni slovanski vzajemnosti, ki objema +polagoma vse duhove . . . Ali ne mislite? + +*Stébelce* ({zacuden}). O . . . gotovo . . na nekak nacin . . . . + +*Katarina.* Oprostite! . . . ({Matildi.}) Da pogledam zaradi vecerje in +({nekoliko oddaljena od drugih}) kedar pride Gornik . . . ozri se malo +po njem. + +*Matilda* ({nejevoljna}). Ah . . . dá . . . . ({Katarina odide.}) + + +11. prizor. + +*Prejsnji* brez *Katarine*. + +*Grudnovka.* Gornika proslavljate v svojih verzih? + +*Stébelce.* Naravnost ga ne imenujem . . . toda vidi se, da sem mislil +nanj. + +*Grudnovka.* Kaj pa ste mu vse natovorili . . . kaksne cednosti? + +*Stébelce.* Ne bas cednosti . . . njegov pomen za ves razvoj nasega +javnega zivljenja. + +*Grudnovka.* Kakó to mislite? + +*Stébelce.* Vsled svojih talentov -- + +*Grudnovka.* Talentiran je tudi? + +*Stébelce.* Sploh . . . ne da bi ravno talentov se posebej omenjal +. . . . vsa njegova oseba . . . . ze samo njegovo eksistiranje . . . . +oprostite . . . . ne znam se izraziti . . . + +*Grudnovka.* Bogat je. + +*Stébelce.* Da . . . seveda . . . ali to je nekaj materijalnega . . . +takorekoc ne spada v custvovanje, v poezijo . . . + +*Mrmoljevka.* Gospod Stébelce misli splosni pomen Gornikovega nastopa za +narodov blagor in posebno se z ozirom na slovansko vzajemnost . . . + + +12. prizor. + +*Prejsnji*; *Scuka* in *Siratka* iz obednice. + +*Scuka.* Ali si jih videl? Ali si jih videl? Bóga mi, pisce se bo +izleglo . . . + +*Siratka.* Nista si prijatelja, to je res. + +*Scuka.* Velike stvari cakajo pred durmi. To bo boj za narodove +ideale . . . + +*Siratka.* Tako dalec ne pride. + +*Scuka.* Prihodnost je nasa, prijatelj . . . doslej je vladala fraza, +poslej bodo vladale fraze! + +*Grudnovka* ({Scuki izza mize}). Ali ste se mu ze poklonili? + +*Scuka.* Bil sem med prvimi, milostiva . . . . zastopal sem javno +mnenje. + +*Mrmoljevka.* Javno mnenje! To se je spodobilo, -- res velicastna misel! +In nihce ni bil v to bolj opravicen, kakor Vi, nas najboljsi, . . . da +se tako izrazim . . . + +*Scuka.* Zurnalist. Ali motite se, milostiva, z mano gre navzdol; clovek +se stara, in fraze mu pohajajo. + +*Grudnovka.* Ne delate si ravno komplimentov. + +*Scuka.* Posten clovek, ki se pozna, si ne more delati komplimentov. + +*Grudnovka.* In zdaj ste celo nastopili kot branivec pravice in +pravicnosti. + +*Scuka.* Kako mi morete ocitati kaj takega? + +*Siratka.* Res je, ti mi se nisi razlozil, kako je s to stvarjo. + +*Grudnovka.* Gledé Goloba, tistega pijanega reformatorja. Pravijo, da +imate interesantna pisma njegova, in da ga nameravate oprati pred +svetom, povzdigniti njegov spomin. + +*Scuka.* Bajke! Golob je bil nespameten clovek. Naj bi bil lagal, kakor +lazemo mi. Dandanasnji je laz tako v castéh, da se niti najpredrznejsi +ne sme drgniti ob njo. Resnico je treba spostovati v teoriji, -- za +prakso nima nobene vrednosti. Prvo je, da clovek zivi, -- ce zivi s +pomocjo lazi ali resnice, je naposled vseeno. Sredstvo je sredstvo. + +*Matilda.* Golob ni lagal? + +*Stébelce* ({resno}). Ne, gospodicna . . . Bil je jako predrzen in +nedostojen clovek; -- ni se znal vesti v izobrazeni druzbi. + +*Matilda.* Plemenit clovek je bil. + +*Mrmoljevka.* Dà . . . plemenit je bil . . . gotovo . . . toda ni imel +smisla za tiste vzvisene ideje, ki povzdigajo cloveka nad vsakdanje +skrbi, nad vse hlastanje in vrvenje materijalnega zivljenja . . . . za +tiste narodove svetinje ni imel smisla . . . kako mislite, gospod Scuka? + +*Scuka.* Nobenega. + +*Grudnovka.* Vi torej ne govorite resnice? + +*Scuka.* Premislil sem se; jaz hocem ziveti. + + +13. prizor. + +*Prejsnji*, *Gornik* in *Gruden*. + +*Gruden* ({vede Gornika proti oknu, zaupno}). Ne da bi mu ocital kaj +posebnega; doktor Grozd je, kakor sem rekel, privatno najbrz posten +clovek, dasi celó v tem oziru govoré nekateri o nelepih aferah, ki so +tudi meni kolikor toliko znane, o katerih pa je boljse, da se molci, +kajti doktor Grozd je na vse zadnje moj prijatelj. ({Pocasi, s +povdarkom.}) Toda, prosim Vas, blagorodje, ne zanasajte se na ljudi, ki +se vam usiljujejo ter ne nameravajo drugega, kot da dosezejo s pomocjo +Vasega velikega vpliva v visokih in najvisjih krogih razlicne smotre +svoje osebne pohlepnosti, ne oziraje se pri tem na blagor celokupnega +naroda in ne gledé na to, da bi Vas lahko ze s samim svojim necistim +prijateljstvom spravili v neprilike . . . + +*Gornik* ({v zadregi, izmucen}). Prosim, razlozite mi jasno . . . Ne +razumem Vas natanko . . . + +*Gruden.* Danasnji vecer . . . ta sestdesetletnica je samo pretveza. +Nisem preprican, da je sploh ze izpolnil sestdeset let . . . Hotel se je +pokazati, proslaviti se ravno v tem trenutku, pred Vasimi ocmi. On, +kakor sem rekel, pozná Vas vpliv, s katerim razpolagate ze vsled +uglednosti svoje rodovine. Takó Vas je Grozd izbral -- Vi ste mu +lestvica. Tudi svojo takoimenovano necakinjo bi Vam rad prilepil. + +*Gornik* ({zacuden}). Mislite? + +*Gruden.* Gotovo; na vsak nacin bi Vam jo rad prilepil. Jaz sicer nimam +nobenih presodkov o njegovi necakinji, -- ali svarim Vas, blagorodje . . . + +*Gornik.* Hvala . . . . takih stvari nisem pricakoval, res ne . . . + + +14. prizor. + +*Prejsnji*; *Grozd*, *Kremzar*, *Mrmolja* in *obcinski svetniki* +({iz obednice}). + +*Grozd* ({zamahne z rokó, razjarjen Mrmolji}). Vi ste jako naivni; kaj +mislite, da ga ne poznam? On pece svoj kostanj. No, meni je vseeno, -- +pa ce se razdeli narod na dva tabora. + +*Mrmolja.* Jaz mislim, da bi bila to velika skoda za vseobci napredek +. . . takorekoc -- -- + +*Grozd.* Ne blebecite neumnosti. + +*Kremzar.* To so vsekakor vazni momenti v nasi najnovejsi zgodovini. Zdi +se mi, da je narod na razpotju. + +*Grozd* ({gre k Scuki}). Gospod Scuka, -- storite mi uslugo. Povejte +Grudnu kako novico; ta clovek je strasno smolast, a meni je to +neprijetno, skrajno neprijetno. + +*Scuka.* Takoj. ({Se napoti k Gorniku in Grudnu.}) + +*Stébelce* ({vstane}). Gospod doktor! . . . Gospoda slavna! . . . + +*Mrmoljevka.* Pozor, gospôda . . . poeziji besedo, . . . kajti poezija +je tisto, kar cloveka -- -- -- + +*Siratka.* Silentium! + +*Scuka* ({Grudnu}). Cisto gotovo! ({Prime ga pod pazduho}) . . . +Poslusajte me, prosim . . . + +*Gruden* ({se brani}). Ali ne, dovolite -- to vendar ni nic vaznega; jaz +sploh ne vem, oprostite, cemu mi to pripovedujete . . . + +*Scuka.* Vsaka stvar ima svoje posebne vzroke; nekateri od teh so +pomembni in uvazevanja vredni, drugi so neznatni, a vzroki so kljub +temu. Zakaj, ce je osel se tako majhen, osel je na zadnje vendarle. + +*Siratka* ({se pridruzi Scuki in Grudnu}). O cem pa obravnavata tako +ognjevito? + +*Scuka.* Imenitne reci, Siratka . . . Ne, gospod doktor -- prosim, +poslusajte dalje. + +*Stébelce* ({stojé}). Gospôda! . . . + +*Mrmoljevka.* Silentium! + +*Grozd.* Po vecerji, gospod Stébelce, po vecerji . . . ({Se pridruzi +Gorniku.}) Blagorodje, dovolite, da se dotaknem tiste kocljive stvari, +ki sem Vam jo bil nalahko ze omenil. Doktor Gruden je sicer moj +prijatelj, v privatnem zivljenju morda posten clovek . . toda v obce, +da se tako izrazim, je velik slepar. + +({Gruden se jima priblizuje, Grozd vêde Gornika hitro proti obednici.}) + + +15. prizor. + +*Prejsnji* brez *Grozda* in *Gornika*. + +*Gruden.* To je impertinentno! . . . Ali ni govoril nekdo o sleparjih? + +*Scuka.* O sleparjih? Nic cudnega; kdo pa dandanes ni slepar? + +*Grudnovka* ({vstane, Grudnu}). Ti si grozen nerodnez! + +*Scuka* ({Siratki}). Stvar se razvija. + +*Stébelce.* Oprostite . . . ne razumem . . . + +*Mrmoljevka.* Da . . . . clovek velikokrat ne razume tistega tihega, +skrivnostnega delovanja pozrtvovalnih, za svoj narod navdusenih moz; a +potem ostrmi, ko mu stopi pred oci velicastno dejstvo -- -- + +*Grudnovka* ({Grudnu}). Za te reci nisi sposoben; prijel bi ga bil +fineje. + +*Kremzar* ({se jima pridruzi}). Nekaj neprijetnega je v zraku nocoj; ali +se Vam ne zdi? + +*Gruden.* Ze mogoce, gospod profesor. ({Odide za Grozdom in Gornikom.}) + +*Matilda* ({Scuki}). Ali ste bili ze kdaj v Parizu, gospod Scuka? + +*Scuka.* Lani sem bil tam. + +*Matilda.* Oprostite, ali je tam mnogo lepih zensk? + +*Scuka.* Strahovito! + +*Matilda.* Kaksne so? Kaksni obrazi? Kakó govore? + +*Scuka.* To je razlicno . . . Kar je najlepsega na njih so ustnice: +napete, temno rdece. + +*Matilda.* Ah . . . in v Moskvi? + +*Scuka.* V Moskvi se nisem bil. Ali pravijo, da so tudi tam zenske jako +lepe. + +*Mrmoljevka.* Res je . . . . pristno slovanski znacaj, ki se je ohranil +tam popolen in neskaljen; tudi to bi nas moralo vzpodbujati, da gojimo +tisto sveto idejo slovanske vzajemnosti, ki dandanes -- + + +16. prizor. + +*Prejsnji;* *Kadivec* ({pride s trdimi koraki od glavnega vhoda}). + +*Kadivec* ({glasno}). Ne pojdem! Nalasc ne! + +*Scuka.* Odkod tako razburjen? + +*Kadivec.* S kolodvora . . . . . s sramotnega bega . . . fej . . . vrag +me vzemi . . . . Ali jaz se ne dam tako lahko . . . . ({Stopi k +Matildi}). Matilda, jaz ti recem . . . . ({se spomni}). Ah, pardon! +({Scuki}). Ali ne mislite, da je Gornik zelo navaden tepec? + +*Scuka.* Seveda je tepec. ({Matilda proti vhodu; pri vratih si zakrije +oci z robcem ter odide.}) + + +17. prizor. + +*Prejsnji* brez *Matilde*; *Grozd*, *Gornik*; za njima *Gruden*. + +*Grozd* ({zaupno Gorniku}). Svojo zeno bi Vam prodal. Cisto gotovo; +vzdignite ga na svoje rame, in on Vam proda svojo zeno. Jaz sicer nimam +nobenih predsodkov o njegovi zeni, toda svarim Vas. + +*Gornik.* Svojo zeno, pravite? + +*Grozd.* Slepar je, kakor sem Vam povedal. Plazi se, voha, mezika; +clovek bi mislil, da dela komplimente, pa jih ne dela, temvec obrekuje. + +*Gornik.* Komplimentov Vam ni delal. + +*Grozd.* Ah! . . . On je torej govoril! Prosim Vas, oprostite, +blagorodje, kaj je govoril? + +*Gornik.* Ali dovolite vendar, meni je to vse popolnoma neumevno. Kaj +sem Vam storil? + +*Grozd.* Prosim, blagorodje? + +*Gornik* ({mirno in dobrodusno}). Kaj sem vam storil, da me preganjate? +Prisezem Vam, da se necem vtikati v javno zivljenje. + +*Grozd.* Gotovo, blagorodje, se tudi ne bi spodobilo, da bi zastavljali +svoj vpliv, svojo neomadezevano osebo za take -- oprostite -- svinje, +kot je tale Gruden. + +*Gruden* ({se jima pridruzi; Scuka, Siratka, Grudnovka blizu njih; +Mrmoljevka sedi za mizo s Stébelcem}). Oprostite, blagorodje, da Vam v +tisti vazni stvari . . . . + +*Grozd* ({potegne Gornika za seboj}). Poznamo tisto vazno stvar! -- + +*Gruden.* Katero vazno stvar, oprôsti prijatelj, katero vazno stvar? . . . + +*Grozd* ({se z vecjim povdarkom}). Poznamo mi tisto vazno stvar!! -- +Kakor sem Vam dejal, blagorodje, -- Vi se ne poznate razmer in ne +poznate ljudi -- varcujte s svojo blagohotnostjo! . . . + +*Gruden.* Na kóga je to bílo, prijatelj; ali bíjes name? + +*Grozd.* Nisem govoril s teboj, prijatelj! + +-- ({Drugi vsi umolknejo ter poslusajo, Scuka sloni ob mizi, Stébelce +sedi; Kremzar in Siratka se priblizata; Mrmolja in drugi prepadeni; +Grudnovka sedí zraven Scuke, obrnjena z vsem telesom od mize proti +Gorniku itd.}) -- + +*Gruden.* Povem ti jako mirno, da si vnaprej prepovedujem take +dvoumnosti, -- a Vas, blagorodje, svarim prijateljsko in nesebicno pred +ljudmi, ki mislijo samo na svoje umazane koristi. + +*Grozd.* Na koga je to bílo, prijatelj, -- ali bíjes name? + +*Gruden.* Nisem govoril s teboj, prijatelj. -- Da, blagorodje, ze pred +tednom dni, takoj tisti hip, ko ste se nastanili v nasem mestu, so +prezali na Vas, nastavljali so svoje mreze, -- in pod pretvezo razlicnih +izmisljenih sestdesetletnic -- + +*Mrmoljevka.* Gospoda . . . v imenu vseobcega blagra narodovega, posebno +se v imenu slovanske vzajemnosti. -- + +*Scuka* ({Mrmoljevki}). Silentium! . . . Zdaj gre za koristi naroda. + +*Stébelce.* Oprostite . . . ne razumem docela. + +*Grozd.* Blagorodje, ozrite se nanj; ali ni prebledel od pohlepnosti, od +zavisti?! Svaril sem Vas o pravem casu, in zdaj ga vidite. + +*Gornik.* Ali prosim Vas, gospoda, zagotovljam Vas -- + +*Gruden* ({Grozdu}). To je brezprimerno hinavstvo, -- ali hinavstvo je +Tvoja natura! . . . + +*Grudnovka.* Pavel! + +*Grozd.* Blagorodje, ta clovek je blazen; zblaznel je od +pohlepnosti! . . . + +*Gruden.* Od pohlepnosti!! -- Ti, ki bi hotel svojo necakinjo -- -- ej! +-- -- poznam te! . . . . + +*Grozd* ({skrajno razjarjen}). Slepar! Slepar! Slepar! + +*Gruden.* Zapomnite si to uro! -- Od tega trenotka je nas narod v dveh +taborih. ({Grè hitro proti izhodu; istotako Grudnovka.}) + +*Kadivec* ({naivno Grudnovki}). Milostiva, ali bi ga ne vzeli seboj? + +*Grudnovka.* Izvolite? + +*Kadivec.* Gornika. + +*Grudnovka.* Gospod Kadivec! + +*Kadivec* ({prestrasen}). Pardon! -- + +*Gornik.* Oprostite, jaz sem jako iznenaden. + +({Matilda in Katarina iz obednice, obstojita med vratmi.}) + +*Mrmolja.* Zdi se mi, da je to eden najvaznejsih trenotkov v zgodovini +nazega naroda. + +({Grudnovka in Gruden pri izhodu; Stébelce, Mrmoljevka itd. v zadregi in +preplaseni . . .}) + + + + +DRUGO DEJANJE + +{Pri Grudnovih; intimno, okusno opravljena soba, moderne, svetle tapete; +vrata sredi ozadja, na levi in na desni; na levi spredaj klavir; na +desni spredaj pisalna miza; majhna okrogla mizica z zofo in stoli, +ogledalo, v desnem kotu cvetice itd.} + + +1. prizor. + +*Grudnovka* ({v koketni domaci toaleti}), *Gruden* ({hodi zamisljen po +sobi}). + +*Grudnovka* ({pri pisalni mizi}). Siratka je presneto malo duhovit . . . +Dolgocasna istorija . . . + +*Gruden.* Pisal je stvarno. + +*Grudnovka.* Kdo se ozira na take stvari! Ni za danasnje case. Nas poziv +mora biti revolucijonaren, krepák . . . v svoji mlecnosti je popolnoma +podoben tebi . . . + +*Gruden.* Ali kaj porecejo ljudje, kaj porece narod? + +*Grudnovka.* Narod smo mi, -- zapomni si to! Kar govorimo mi, govori +narod . . . . Treba je denuncirati, obrekovati, -- kricati je treba; +drugace se ne opravi nic . . . Ná tukaj svojo interpelacijo. In odpravi +se pocasi, ob petih je seja. + +*Gruden* ({cita}). Ali nazadnje . . . . to ni popolnoma resnicno . . . +taki lopovi vendarle niso . . . + +*Grudnovka.* Seveda so . . . Vsak clovek ima toliko grehov, da se mu +ocita lahko, kar se mu hoce -- in zmirom bo nekaj resnice v zabavljanju. +Kaj ti nisi lopov? + +*Gruden.* Hm . . . saj to je ravno -- -- + +*Grudnovka.* Ha, ha, ha . . . To se pravi -- ne upas se na cesto. +Potolazi se: kdor zabavlja, je zmirom cist . . . Ali govôri hladno, +ostro, prepricevalno, -- kakor uzaljen postenjak. Obraz imas pripraven. + +*Gruden* ({gre proti sobi na desno ter se vrne}). Jaz upam, Helena, da +me poznas. Nisem ti delal nikoli neumnih scen, ce tudi je bilo casih +morda nekoliko vzroka. Ljubosumnost je nekaj zelo smesnega, zato Ti +recem samo na kratko: stej svoje korake. + +*Grudnovka* ({séde, zacudena}). Ah, glej, glej! + +*Gruden.* Gornik je vreden veliko, ali da bi ga kupávali za tako ceno . . +bi moral biti vreden se vec. + +*Grudnovka* ({z glasnim smehom}). Bi moral biti vreden se vec! . . . +Samó nekoliko vec . . . Ce se natanko prevdari, -- kdo vé, morda je +vreden vec, kakor se vidi na prvi pogled. Dà, potem --, potem bi ga +kupávali tudi za tako ceno . . . To se pravi, zdaj ga ne kupujemo za +tako ceno, ker nismo cisto prepricani, da je vreden te cene. Ali ce se +scasoma prepricamo, potem je stvar drugacna, docela drugacna . . . Bi +moral biti vreden se vec! -- Pavel, ti si ljubezniv! -- Ker me nisi +zalil naravnost, je rec pri kraju! + +*Gruden.* Oprosti, mislil sem posteno. + +*Grudnovka.* Ti -- posteno? -- -- + + +2. prizor. + +*Prejsnja*; *Siratka* in *Scuka* ({iz ozadja}). + +*Siratka.* Klanjam se, milostiva! Tu sem Vam ga pripeljal . . . +({Grudnu.}) Ali pojdete? + +*Gruden.* Takoj! ({v sobo na desno.}) + +*Grudnovka.* Ali Vas ne zadrzujem? Govorila bi z Vami nekaj posebnega. + +*Scuka.* Na uslugo sem Vam, milostiva. Seje obcinskega sveta niso zame; +spim rajsi doma. + +*Grudnovka.* Danasnja bo interesantna. + +*Scuka.* Tem slabse; kar je pri nas interesantno, je obenem umazano. + +*Grudnovka.* Kaj se se niste privadili? ({Gruden iz sobe s povrsnikom in +klobukom}) . . . Torej brez ozirov in brez strahú . . . + +*Siratka.* Klanjam se! + +*Grudnovka.* Z Bogom. ({Gruden in Siratka odideta v ozadju.}) + + +3. prizor. + +*Grudnovka*, *Scuka*. + +*Grudnovka* ({séde za mizo v ospredju in povabi Scuko, da séde}). Vam se +zdi torej umazano vse to? + +*Scuka.* In smesno. + +*Grudnovka.* Imate prav. Ali dihati je treba tisti zrak, ki je cloveku +na razpolago. + +*Scuka.* Gotovo; riba zivi v vodi in zaba v mlaki. + +*Grudnovka.* Zato je nespameten, kdor ni zadovoljen s stvarmi, kakorsne +so. Vi samí niste nic boljsi od nas, -- razlocek je samo ta, da ste +nezadovoljni; a to Vas ne opravicuje. + +*Scuka.* Motite se, milostiva, jaz sem jako zadovoljen. Imam samó napako +od rojstva: moj nos je namrec jako fin in ne prenese veliko. Ce si +zatisnem nos, sem v stanu, da napravim najvecjo lumparijo. + +*Grudnovka.* Bodite odkritosrcni in pustite ironijo. Rada bi Vas +slisala, kakó govorite naravnost iz srca. + +*Scuka* ({s posebnim povdarkom}). Ali me niste slisali nikoli? + +*Grudnovka.* Dà . . . to je bilo zdaj naravnost iz srca! . . . . In Vi +se spominjate se zmirom, se zmirom na tiste lepe case? + +*Scuka.* Pustimo jih pri miru. Ce bi se jih zdaj dotikali, bi jih +omazali, in skoda bi jih bilo. Od tedaj se je spremenilo veliko. + +*Grudnovka* ({nekoliko ironicno}). Povejte mi, -- ali ste me ljubili v +resnici? + +*Scuka* ({vstane, nekoliko vznemirjen}). Pustite pri miru tiste case. +Zame so ostali taki, kakorsni so bili, brez grenkosti in brez hinavstva. +Ne pripovedujte mi jasno, kaj se je zgodilo pozneje. Jaz cutim na tihem, +koliko je bilo zraven lazi in razocaranja, -- ali shranil sem tiste case +z vso ljubeznijo v svojem srcu, in nihce se jih ne sme dotikati. Vi, +milostiva, najmanj . . . + +*Grudnovka* ({po kratkem odmoru}). To so bili tisti casi . . . takrat +ste bili idealen clovek . . . v tistih casih . . . + +*Scuka.* Dà, in ostalo mi ni drugega iz tistih casov nego fraze. Od teh +zdaj zivim . . . ({S premenjenim glasom.}) Glejte, kakó je dobro, ce je +bil clovek idealen. Kar je bilo lepega in resnicnega, je sicer izginilo +za zmirom, toda plasc je pustilo v sobi. Besede so ostale, tiste fraze +namrec, ki so dandanes nase svetinje in vse nase bogastvo. + +*Grudnovka.* Ali prosim Vas, kaj pa hocete brez fraz? + +*Scuka.* Res je, vsak upor bi bil neumen in brezvspesen. Tiste lepe +besede, ki so nekdaj nekaj pomenile, in ki so zaradi tega uzivale +opraviceno spostovanje, so zdaj samo se fraze; spostovanje pa je ostalo +in kdor te fraze zasmehuje, je izdajalec razlicnih idej, svetinj, in +tako dalje . . . + +*Grudnovka.* To naposled ni taka nesreca. Ljudje zive, kakor so ziveli +in fraze ne skodujejo nikomur. + +*Scuka.* Skodujejo, ubijajo! . . . Laz ne ubija s kolom, ali plazi se po +zilah, kakor strup, pocasi in oprezno, ne opazi se, kako deluje . . . +Ali mislite, da je res mogoce se dolgo ziveti v takem zraku, -- tako +polnem lazi in fraz, da se ne vidi preko ceste? -- Po takih dneh +prihajajo viharji. + +*Grudnovka.* A Vi zivite vendar, -- Vi delate sami te fraze, Vi jih +propagirate, Vi jih branite; ravno Vi, nas imenitni zurnalist, prasite +po cestah, da se dviga cez hise . . . + +*Scuka.* Prah me zaradi tega nic manj ne grize v oci . . . ({Vstane.}) +Zanicujete me po pravici: jaz sem nesrecen clovek. Kdor je dandanes +nesrecen, je zanicevanja vreden. Treba je samo pripogniti koleno, samó +sladko smehljati se je treba . . . nic drugega. In nicesar ne sme clovek +videti in nicesar si ne sme zeleti . . . Ali jaz vidim, kakó gremo vsi +skupaj navzdol, v neskoncno blato, jaz vidim, da so nam lazi in fraze +vzele se tisto malo, kar smo imeli dobrega in krepkega v sebi. Kdor bi +gledal to zivljenje od dalec, bi se mu smejal; kdor ga mora ziveti in je +posten, je najboljse, da se obesi . . . Nicesar si ne sme clovek zeleti, +nicesar zeleti! . . . Ali jaz bi rad gledal ljudi, ki bi govorili brez +strahu in brez ozirov in brez sebicnosti; rad bi gledal ljudi, ki bi +pljunili pod mizo, predno bi izgovorili eno tistih fraz, od katerih zdaj +zivimo in ki so cilj in konec vsega nasega neumnega in brezpomembnega +delovanja . . . In to bi vendar ne bilo tezko, ne bilo bi takó tezko! +-- Samo oci bi bilo treba odpreti . . . Nic drugega bi ne bilo treba: -- +samo oci odpreti, dokler jih prah popolnoma ne zaprasi . . . Zrak bi se +izcistil, in mi vsi bi dihali . . . . dihali . . . . ({Z mirnejsim +glasom, po kratkem prestanku:}) No, dalec je do tega . . . + +*Grudnovka* ({nekako v zadregi}). To je vsekakor . . . interesantno . . . + +*Scuka.* Dà . . . interesantno je . . . Oprostite milostiva, ali niste +zeleli nekaj posebnega? + +*Grudnovka.* A zakaj Vi ne odprete oci? + +*Scuka.* Oprostite, ali niste zeleli nekaj posebnega, milostiva? + +*Grudnovka.* Zakaj Vi ne izcistite zraka? + +*Scuka.* Ali mislite, da sem govoril fraze? + +*Grudnovka.* Ne, tega ne mislim. + +*Scuka.* Prosim Vas, mislite si to! -- Jutri namrec zopet sédem, da +izlazem svojo vsakdanjo laz o narodovih idealih . . . + +*Grudnovka.* Pridite k nam! + +*Scuka.* Salite se, milostiva. + +*Grudnovka.* Nikakor ne. Pridite k nam, pisali boste svobodno, po svojem +srcu. + +*Scuka.* Bi mi ne bili hvalezni . . . Ali veste, zakaj je pes zvest +svojemu gospodarju? + +*Grudnovka.* Kam spada to? + +*Scuka.* Ker je navajen njegove palice. Navajen je njegove metode in na +metodi je veliko lezece . . . ({Séde}). Ako Vam je prav, milostiva, +preidiva k stvari . . . + +*Grudnovka.* Povejte mi iskreno, kakó sodite o tem nasem razdoru? Ne +verjamem, da bi se v resnici navdusevali za svojega sefa. + +*Scuka.* Res, ne navdusujem se za nikogar. + +*Grudnovka.* Cuden politik ste. Narod se razdeli na dva tabora, in Vi +ostanete hladni . . . + +*Scuka.* Ali prosim Vas, milostiva, -- kaksen narod pa se je razdelil? +Kóga briga to, ce je doktor Grozd razzalil Vasega soproga? + +*Grudnovka.* Imate cisto posebne nazore . . . A trditi ne morete, da bi +bil Grozd cisto posten clovek -- -- + +*Scuka.* Nikoli nisem trdil tega. + +*Grudnovka.* -- in da bi bil torej odpor proti njemu neopravicen! . . . . +({Zivahno.}) Glejte, na tak nacin je v nasi stvari vendar nekaj +lepega, obcekoristnega. Ce sodite trezno, morate celó v nekem oziru +odobravati nase delovanje. Morali bi nas naravnost podpirati, -- ne +ocitno -- -- + +*Scuka* ({s prikritim gnjevom}). Ah . . . + +*Grudnovka* ({hitro}). Ne, prosim, nikar me napak razumeti . . . . A +storite lahko malenkost, ki bi za Vas ne bila necastna, in ki bi ne +skodovala nikomur. Vsa stvar bi se izvrsila cisto naravno, brez hrupa; +nihce bi ne imenoval Vasega imena . . . . + +*Scuka.* Prosim, razlozite! -- + +*Grudnovka.* Pred par leti je menda umrl v neki zakotni vasi clovek, ki +je bil jako zenijalen, samó da ni znal ziveti. Zdaj je pozabljen. A da +je pozabljen in da je umrl v ubostvu, je kriv kolikor toliko doktor +Grozd . . . + +*Scuka.* To, mislite, da je tisti clovek, ki ste ga imenovali nekoc +pijanega reformatorja. + +*Grudnovka.* Da, reformator je bil, in zivel je ekscentricno. Pisal je +knjige, ki niso bile nikoli tiskane; zaradi edine stvari, ki jo je dal +natisniti, ga je spodil Grozd iz sluzbe ter ga unicil enkrat za vselej. +Ali je resnica? + +*Scuka.* Lahko bi bila resnica, toda ljudje ne vedó, ali je resnica ali +ne. Vsaka stvar na svetu ima dokazov za in proti, kakor je ze ravno +clovek, ki se ukvarja z njo. + +*Grudnovka.* Vi imate njegova pisma iz zadnjih casov? + +*Scuka* ({zeló hladno}). Pravijo, da je pisal pisma. + +*Grudnovka.* Torej nocete? + +*Scuka.* Oprostite, milostiva! -- ({Oba vstaneta.}) + + +4. prizor. + +*Prejsnja*, *Kadivec*. + +*Grudnovka.* Ah, gospod Kadivec? + +*Kadivec.* Dà, milostiva. Najprvo, da Vas jako iskreno prosim +oproscenja. Nikoli v svojem zivljenju Vas nisem mislil razzaliti. + +*Grudnovka.* In kaj ste mislili takrat pri Grozdovih? + +*Kadivec.* Vrag me je motil. Casih pride cloveku na misel neumnost, ki +se je mora iznebiti . . . + +*Grudnovka* ({hladno}). Ostanite, gospod Scuka! + +*Scuka.* Oprostite, milostiva, da sem Vas vznemirjal. ({Pozdravi njo in +Kadivca ter odide.}) + + +5. prizor. + +*Grudnovka*, *Kadivec*. + +*Kadivec* ({ves cas nemiren, séde in vstane}). Delikatna stvar je, +milostiva, nesramno delikatna. Kjer jo primem, povsod je nekaj robatega. +Ne dá se povedati na noben nacin. + +*Grudnovka.* Premislite malo. + +*Kadivec* ({razjarjen}). Prasam Vas, cemu je bilo treba tega cloveka? +Kaksen vrag ga je prinesel tu sem? Kaj ima pravzaprav opraviti v nasem +mestu, -- in ali je sploh za kako rabo? -- Cisto za nobeno; -- +nepotreben clovek je! Ziva dusa bi ga ne pogresila, ce izgine to uro. +Dà, z najvecjim veseljem bi mu prepeval nagrobnice, -- samo izgine naj! -- + +*Grudnovka.* Kdo je ta clovek? + +*Kadivec.* Gornik! -- In kako dostojanstveno hodi; na prvi pogled bi se +dalo misliti, da je posten . . . . Toda ima postranske namene, vse polno +postranskih namenov! »Dober vecer, gospod Kadivec!« Postranski nameni, +-- za vsako besedo; ze v oceh se mu vidi, da ima postranske namene. -- +»Klanjam se, gospodicna Matilda!« -- Jaz te vidim, bratec, kakó natanko +te vidim! Nic drugega, kot trepalnica se mu zaziblje, in v tistem hipu +so na dlani vsi njegovi postranski nameni! + +*Grudnovka.* Zakaj Vam je tako zopern? + +*Kadivec* ({miren, se domisli}). Zopern? -- Ne, narobe! Hotel sem reci, +da je zelo pameten, posten in casti vreden clovek. Na svetu je malo +takih ljudi. Samó tu pa tam se casih rodi kateri, ki mu je nekoliko +podoben . . . Tudi zelo dostojen clovek je . . . ({Vstane.}) Ali vrag +vedi, zakaj takó malo potuje! Ce je clovek mlad in imá denarja, tedaj +vendar potuje, nè? Toda ta ne grè nikamor; séde in sedí. Cemu ne grè na +Dunaj, v Pariz, v Moskvo? In toliko interesantnega je na svetu! Ali bi +mu ne hoteli reci, milostiva --? + +*Grudnovka.* To ste mi prisli povedat? + +*Kadivec.* Ne, narobe! -- Jaz mislim -- vrag vedi . . . jaz mislim, da +je Gornik velika sreca za nas narod, . . . . da bi brez njega sploh ne +mogli izhajati . . . Posebna radost me obide, kjerkoli ga vidim . . . +Kaj mislite, milostiva, ce bi ga vstrelil? + +*Grudnovka.* Kako? + +*Kadivec.* Oprostite, hotel sem le opomniti . . . Naposled je res: kaj +se mu da ocitati? Nicesar ne! Jaz mu zelim vse najboljse. Na svojem +mestu, mislim, da bi deloval zelo koristno . . . in . . . in takó dalje. +Ali to je, ker ni na svojem mestu; in takó se bojim, da se popolnoma ne +pokvari. So namrec ljudje, ki ga pohujsujejo. Zato bi bilo jako dobro +zanj, da bi spremenil druzbo. + +*Grudnovka.* V kaksnem oziru? Katero druzbo mislite? + +*Kadivec.* Politicno seveda, politicno . . . V tem velikem razdoru +namrec, ki je nastal takó nenadno, vrag vedi kakó, sem jaz . . . -- na +tihem povedano -- vseskoz na Vasi strani. Zato bi jako zelel, da bi tudi +ta slepar, Gornik namrec, ne hodil po krivih potih . . . On je velika +moc, zelo poraben clovek, nenavadno poraben, milostiva, in jaz naravnost +hrepenim, da ga pridobite záse. + +*Grudnovka.* Zelo poraben clovek je . . . + +*Kadivec.* Glejte! -- ({pateticno}). Jaz Vam ponudim svojo podporo, +milostiva. Gornik se mora iztrgati tej slabi druzbi, -- tam ni mesta +zanj, nikakor ne! Posebno je se treba gledati, da ne napravi kakih +prenagljenih ljubezenskih zvez. To je za mladega cloveka jako +skodljivo . . . + +*Grudnovka.* Sevéda je skodljivo . . . Verjemite mi, gospod Kadivec, da +sem Vam neizreceno hvalezna za lepe nauke. Gotovo, Gornika je treba +iztrgati. Kaj pocne pri Grozdovih? Ali zahaja pogosto tja? + +*Kadivec.* Recem Vam! -- -- -- Neprestano ticí tam. Pridem v sobo, se +ogledam, -- Gornik! . . . V salonu -- Gornik! Za vsako mizo, na vsakem +stolu, na stenah in na stropu, -- to je strasno! . . . So sicer +radikalna sredstva, ali nekaj sitnega je v njih . . . + +*Grudnovka.* In kaj je z njegovo zenitvijo? + +*Kadivec.* Z njegovo zenitvijo ni nic, cisto nic, ne bo nikoli nic! -- +Smesno, tako mlad in naj bi se zenil. Zanj sploh ni kaj takega . . . . +Jaz mislim, da je bolj razpolozen na dusevno stran . . . In pri +Grozdovih se celó ne. + +*Grudnovka.* Imate prav, to bi res ne bilo primerno. + +*Kadivec.* Nikakor bi ne bilo primerno! -- ({Vstane.}) Zeló me veseli, +milostiva, da sem napravil svojo dolznost, ter na ta nacin koristil . . . +narodni stvari. Preprican sem namrec, da bi bila velika nesreca za narod, +ce bi se tako imeniten in vpliven clovek izgubil pri Grozdovih . . . + +*Grudnovka.* To se ne sme zgoditi, in se ne bo zgodilo, bodite +preverjeni! + +*Kadivec.* Mislite? + +*Grudnovka.* Vsekakor. Narodova hvaleznost Vam je zagotovljena. -- Na +svidenje! + +*Kadivec.* Klanjam se, milostiva. ({Odide.}) + + +6. prizor. + +*Grudnovka*; pozneje hisna. + +*Grudnovka.* Zdaj imam torej nekaj postenega vzroka. ({Pri ogledalu, po +kratkem odmoru.}) Ce je krví v njem, stvar ne bo tezka . . . . Tepec je +sicer, toda v teh receh ni ravno treba, da bi bil duhovit . . . ({Si +gleda natanko v obraz}) . . . Ah . . . ({Po kratkem odmoru pozvoni.}) Ce +ni tukaj gubica, prav majhna gubica . . . ({Hisna pride; Grudnovka na +sredi sobe.}) Lina, poglejte tu sem . . . pri ocesu, tam v kotu, -- ali +ne vidite nicesar? . . . + +*Hisna.* Nicesar, milostiva. + +*Grudnovka.* Nicesar ne? ({Okrene se proti ozadju.}) Hm? + +*Hisna.* Nicesar ne. + +*Grudnovka.* Prav majhna, majckena gubica? ({Okrene se na desno.}) +Poglejte natanko. + +*Hisna.* Prav majhna, majckena gubica . . . + +*Grudnovka.* Ah! . . . ({Zamisljena.}) Vceraj je se ni bilo. + +*Hisna.* Vceraj je se ni bilo. Ali ce se obrnete k oknu, se ne vidi, -- +in o mraku tudi ne. + +*Grudnovka.* O mraku seveda ne . . . Kadar sije svetloba naravnost v +obraz -- + +*Hisna.* Se ne vidi. + +*Grudnovka.* Ce je pol obraza razsvetljenega -- + +*Hisna.* Dà, ce je pol obraza razsvetljenega -- + +*Grudnovka.* Hm! . . . . ({Zamahne z rokó, hisna odide.}) Kadar ima +clovek tako malovrednega moza . . .! ({Stoji pred ogledalom: zunaj +govorjenje in smeh.}) Ze doma? -- To bi bilo neumno! + + +7. prizor. + +*Grudnovka*, *Gruden*, *Siratka*, *Kremzar*, *Klander* ({vsi veseli in v +smehu}). + +*Klander* ({hrupno}). Imenitno smo jih dali, . . . . Kramarji . . . ha, +ha . . . + +*Siratka.* Zmaga je popolna. + +*Grudnovka.* Kakó je slo? + +*Gruden.* Porazeni, razbiti . . . + +*Klander.* Kramarji . . . ha . . . ha -- milostiva! . . . + +*Kremzar.* Prosim Vas, gospod Klander . . . . + +*Klander.* Kramarji! . . . + +*Gruden.* Grozd se je branil kakor divji . . . videlo se mu je, da se ni +zanesel . . . + +*Siratka.* Ali zdaj se sele pricenja . . . Zacetek je bil dober . . . +Potipali smo tam, kjer najbolj boli . . . Njihove kramarije s sluzbami, +s koncesijami smo privlekli na dan . . . to je bil trusc . . . + +*Kremzar.* Jaz mislim, da je bilo malo prevec . . . Le bolj zmerno, le +bolj fino. V skandalih je zmirom nekaj nevarnosti. + +*Siratka.* Ej, Vi profesor! . . . Ali kar je zdaj najprvo . . . + +*Gruden.* Kar je najprvo, treba nam je organa . . . Brez casopisa ne +opravimo nicesar . . . + +*Grudnovka.* Ali za to je treba kapitala . . . + +*Kremzar.* Hm . . . seveda . . . + +*Klander.* Eh . . . kapital, kapital! + +*Kremzar.* Prosim Vas, gospod Klander! + +*Siratka.* Da bi imeli Gornika. -- + +*Gruden.* Ah, z Gornikom ni nic . . . + +*Grudnovka.* Zakaj ne? ({Gruden zamahne in gre v stran.}) + +*Kremzar.* S primerno taktiko, z opreznimi, dostojnimi koraki bi se ga +dalo dobiti. + +*Grudnovka.* Moramo ga dobiti! + + +8. prizor. + +*Prejsnji*; *dvoje obcinskih svetnikov*. + +*1. obc. svetnik.* To Vam je bil skandal! + +*2. obc. svetnik.* Grozd je hitel k Gorniku . . . na vrat, na nos. + +*Grudnovka.* K Gorniku? + +*2. obc. svetnik.* Ne bo ga dobil, Gornika. Prehitel sem ga ravnokar na +trgu; Scuka je bil z njim. + +*Grudnovka* ({na levo Grudnu}). Meni v tem trenutku ni prijetna ta +druzba. Povabi jih, kamorkoli . . . + +*Gruden.* Kakó to? + +*Grudnovka* ({nervozno}). Nic posebnega. Neprijetno mi je. -- Dovolite, +gospoda, da Vas povabim jutri na vecerjo. Govoriti imamo imenitne +stvari. + +*Klander.* Kramarji! -- To je bil udarec . . . ha . . ha, ha . . + +*Grudnovka.* In posebno vi, gospod Siratka . . . Vi ste nase upanje in +nasa podpora . . . . takorekoc nase literarno ozadje. + +*Siratka.* Ozadje! . . . + +*Grudnovka.* V dobrem smislu . . . + +*Kremzar.* Toda vsekakor, . . . . kar se tice organa . . . + +*Grudnovka.* Ravno o tem bomo govorili. + +*Siratka.* Tedaj . . . milostiva . . . + +*Grudnovka.* Na svidenje, ali jutri gotovo! . . . ({Vsi razen Grudna +odidejo.}) + + +9. prizor. + +*Gruden*, *Grudnovka*. + +*Gruden* ({vzame klobuk in palico z divana}). Pazi, Helena! + +*Grudnovka.* Hm? + +*Gruden.* Jaz ne maram tega cloveka . . . . Gornika . . . + +*Grudnovka.* Ti tudi ne? + +*Gruden.* Ne! . . . + +*Grudnovka* ({hipoma resno}). V teh casih pac ni treba, da bi mi +prihajal se s takimi neumnostmi. Vidim prav dobro, kaksna budalost te +vznemirja, ali to ni na cast . . . ne tebi, ne meni . . . + +*Gruden.* Dovolj je, da ga ne maram. + +*Grudnovka.* Takó, ti ga ne maras? + +*Gruden.* Kakor sem rekel. + +*Grudnovka.* Pustimo torej vso to stvar pri miru. + +*Gruden.* Od njega ni odvisno, -- da stojimo ali pademo. + +*Grudnovka.* Pred par dnevi si govoril, da je od njega odvisno, -- + +*Gruden* ({s tihim gnjevom}). Ti si brezobzirna. + +*Grudnovka.* Pustimo torej vso to stvar pri miru. + +*Gruden* ({po kratkem odmoru}). Pazi, Helena. + +({Grudnovka skomizgne z rameni; Gruden odide.}) + + +10. prizor. + +*Grudnovka*; pozneje *Mrmoljevka*. + +*Grudnovka.* In se to neumnost! . . . Kakó, da vidi ravno zdaj takó +dobro! . . . . Doslej je bil zmirom . . . pameten clovek! . . . ({Gre +proti sobi na desno.}) + +*Mrmoljevka.* . . . Gospa Grudnova, -- prosim Vas, gospa Grudnova! . . . +Oprostite, da Vas vznemirjam, toda v teh tezkih casih, -- rotim Vas v +imenu najsvetejsih koristi celokupnega naroda, posebno se v imenu +slovanske vzajemnosti -- + +*Grudnovka* ({hladno}). Zeló mi je zal, velecenjena gospa, ali +zagotovljam Vas -- + +*Mrmoljevka.* Gotovo, na vsak nacin, jaz vem, da je Vase srce jako blago +in brez zlega, -- a ravno zategadelj se predrznem, da Vas v imenu -- + +*Grudnovka* ({nervozno}). Ne, milostiva, hotela sem reci, da zdaj +nikakor ni primeren cas -- + +*Mrmoljevka.* Jaz sem trdno uverjena, da je pravica na Vasi strani, da +zelite samo narodovega blagra, da stremite za razvitkom, napredkom, in +da hocete, oborozeni z orozjem velicastnih idej -- -- toda v imenu +celokupnih koristi in v imenu vseobce -- + +*Grudnovka.* Razumete me napak, milostiva . . . Skoda je velika, da ste +prisli v trenotku, ko moram nemudoma -- -- Res, neizreceno me bo +veselilo, ce me posetite, -- ali danes, glejte -- + +*Mrmoljevka.* Verjemite mi, gospa velecenjena -- + +*Grudnovka.* Vsekakor, s posebno radostjo -- + +*Mrmoljevka.* Ah, moj Bog, -- to je strasno, -- jaz upam, da Vas ne bodo +razzalile moje iskrene besede, -- ali ta bratomorni boj . . . ta nenadni +razdor v teh casih, ko je sveta ideja slovanske vzajemnosti -- -- + +*Grudnovka.* Posetite me jutri . . . . Veselilo me bo . . . zares. + +*Mrmoljevka.* To je strasno -- ali se Vam ne zdi? -- Z Bogom, milostiva, +in prosim Vas, spominjajte se, da je v nevarnosti celokupna korist -- + +*Grudnovka.* Nasega naroda, -- ({med durmi}) gotovo! -- Z Bogom, +milostiva, -- jutri! ({Mrmoljevka odide.}) + + +11. prizor. + +*Grudnovka*; pozneje *Gornik*. + +*Grudnovka* ({v predsobo}). Lina, ne pustite nikogar v sobo, razen +Gornika. + +*Hisna* ({v predsobi.}) Gospod Gornik, milostiva! -- + +*Grudnovka* ({hitro k ogledalu, nato se vrne k durim; Gornik vstopi}). + +*Gornik.* Razveselilo me je Vase pismo, milostiva, in tako sem prisel, +da mi razlozite svojo zeljo. + +*Grudnovka.* Prosim sedite; stvar ni tako vazna; ne mudi se nikamor +. . . . Ali oprostite: -- Vase dragocene minute -- + +*Gornik.* Ah ne, milostiva, moje minute niso dragocene, dolgocasim se +jako. + +*Grudnovka.* Dolgocasite se? Nerazumljivo . . . + +*Gornik.* Gotovo. Obrazov vidim sicer zmirom dovolj, toda vsi so enaki. + +*Grudnovka.* Napósled, -- v nekem oziru Vas razumem. Zdi se Vam gotovo, +da vsi ti ljudje, ki se Vam vsiljujejo, ne govoré iz srca, temvec iz +razuma, -- to se pravi, da se Vam priblizujejo iz hladnih osebnih +interesov. + +*Gornik.* Nekaj podobnega je res, ali teh reci sem navajen. + +*Grudnovka.* In vendar Vam mora biti tezko. Jaz mislim, da clovek kdaj +zahrepení po cem drugem, -- po gorkoti, iskrenosti; tisto sebicno +hinavstvo nazadnje ubija. + +*Gornik.* Ne ubija. Ce bi ne bilo hinavstva, kako bi spoznali postenost? +Vzeti mi ne morejo s hinavstvom nicesar, in tudi jaz ne rabim nicesar od +njih. Tako zivimo vsi skupaj lepo pri miru. + +*Grudnovka.* Vi ste filozof . . . Ali vendar je cudno, da zivite tako +lepo in pri miru sredi tega trusca, sredi teh velikih razprtij . . . + +*Gornik.* Me ne zanimajo te razprtije. Tudi ne razumem jih natanko. +Razlozite mi, milostiva, kaj je interesantnega v njih? + +*Grudnovka.* Vi ne vidite nicesar interesantnega? No res, interesantnost +ni glavna stvar. Ko bi bilo na tem, bi tudi jaz zivela . . . . lepó in +pri miru. Ali tukaj je v prvi vrsti narodov blagor -- + +*Gornik.* Ah da . . . ah da . . . Nisem se domislil . . . Toda, +oprostite, nekaj je kljub temu zad . . . za temi stvarmi, takorekoc +. . . za narodovim blagrom. Kakó bi se mogli drugace ljudje zanimati +. . . za narodov blagor . . . in cemu se potemtakem prepirajo? . . . +({Zeló zamisljeno.}) Hm, nekaj mora biti zad -- za narodovim blagrom. + +*Grudnovka.* Dà, imate cisto prav . . . ({Afektirano.}) Zad je +sebicnost. Ah, Vi si ne morete misliti, kako grenko je to. Clovek +postane malodusen, ce vidi krog sebe toliko sebicnosti, toliko +hinavstva. Takó izgubi veselje do vsega, upanje v bodocnost in naposled +celó zaupanje v sebe samega. + +*Gornik.* Milostiva, nikakor nisem hotel -- + +*Grudnovka.* Prosim, ne opravicujte se, govorili ste resnico . . . +Cloveka dusí to tesno obzorje, ta malenkostna druzba . . . Strasne so te +razmere, kadar je v prsih hrepenece srce, svobodna dusa . . . Kaksno je +to zivljenje!! . . . Ah, glejte, jaz bi si zelela cloveka, ki bi me +razumel, cloveka, ki bi ne nosil na sebi tistih ostudnih okov, ki bi +govoril in zivel brez strahú, brez ozirov . . . Ob njegovi strani bi se +ne bala nikogar in nicesar; -- to bi bilo vse drugacno zivljenje, to bi +bil vse drugacen boj . . . + +*Gornik* ({nekoliko v zadregi, naivno}). Da . . . gotovo . . . + +*Grudnovka.* Oprostite, razgrela sem se cisto nehoté. ({Melanholicno.}) +Ali zalostno je kljub temu. + +*Gornik.* Zivljenje je vendar se vse pred Vami, milostiva. + +*Grudnovka.* Zivljenje, kakorsno je, ali mladost je skoro za mano. +({Skloni se blize k njemu.}) Glejte, danes sem opazila na svojem obrazu, +tu blizu ocesa, majhno, prav majhno gubico; to je zacetek. Ali opazite? + +*Gornik.* Ne milostiva, kaksne stvari Vam prihajajo na pamet! Nobene +gubice ne vidim. + +*Grudnovka.* Vi ste galantni. Resnica je, da cas strahovito hiti. + +*Gornik.* Na Vasem obrazu ni najmanjsega sledú. Nasprotno, -- nisem se +videl lepsega. + +*Grudnovka.* Hvala. Toda lepota, kolikor je je ostalo, je nepotrebna. Ne +veselim se je vec. + +*Gornik.* Ne veselite se svoje lepote? + +*Grudnovka* ({zaupno}). Glejte, dragi gospod Gornik, godi se mi kakor +Vam. Med vsemi tistimi, ki se blizajo moji lepoti, ni ne enega +odkritosrcnega, nesebicno ljubecega srca . . . Ali jaz si ga zelim, -- +in zivljenje je tako pusto . . . pusto . . . + +*Gornik* ({v zadregi}). Milostiva -- + +*Grudnovka* ({s trudnim smehljajem}). Dà . . . to se Vam zdi otrocje? +. . . Prav imate, to ni vec zame. Najvecje zlo je, ce je srce gorko in +ljubezni polno . . . in ob enem . . . ({Iztegne golo roko.}) Koliko casa +se . . . in tu bodo gube in brazde, vse pocez! . . . Glejte, -- smesno +je, ali jaz ljubim to belo roko, kot da bi ne bila moja . . . In samó se +malo casa . . . ({Polozi roko na mizo, Gornik se je dotakne, ona jo +umakne pocasi.}) + +*Gornik* ({nekoliko razburjen}). Oprostite . . . + +*Grudnovka.* Ali do tedaj bi hotela ziveti . . . ({Skloni se blize k +njemu.}) Casih me obide nekaj posebnega, cisto uporen duh . . . in +takrat sovrazim vse tiste ljudi, ki bi jih bilo treba ljubiti in zazelim +si bojev in viharjev in zivljenja . . . Ah, Vi tega ne morete cutiti, +ne morete razumeti . . . ({S spremenjenim glasom, nasloni se globoko +na zofo.}) Oprostite, da Vas dolgocasim; govoriva o prijetnejsih +stvaréh . . . + +*Gornik.* Ne, milostiva, narobe . . . ({V zadregi.}) Zdi se mi, da se +mraci . . . + +*Grudnovka.* Ali ne ljubite mraka? + +*Gornik.* Dà, gotovo . . . + +*Grudnovka.* Nekaj krasnega je lezati o mraku na zofi, lenó in brez +misli, posebno ce so roze v sobi . . . . ({Vzame rozo in jo pribliza +obrazu, pol lezé.}) Tako bi clovek umrl . . . + +*Gornik.* Res . . . milostiva. ({Vstane, se ji pribliza, hoce se +skloniti nad njo, ali se okrene in zamahne z rokó, sede; ona gleda +pazljivo izza trepalnic.}) + +*Grudnovka* ({zelo veselo, vstane}). Kaj bi dejali, ko bi bilo vse to, +kar sem govorila ravnokar, samó zlagáno, lepo narejeno, dobro +premisljeno, iz posebnega namena? ({Gleda mu naravnost v oci z veselim +obrazom.}) + +*Gornik* ({presenecen}). Iz posebnega namena? + +*Grudnovka.* Ko bi bilo vse to jako rafinirana komedija? . . . . Ali se +niste ravnokar sklonili, da bi me objeli? + +*Gornik.* Milostiva! ({Se ji bliza, ona se mu pocasi umika.}) + +*Grudnovka* ({pocasi, tisje}). Gospod Gornik . . . ({Zopet smehljaje, +pocasi, zapeljivo.}) Vse te besede -- morda so bile vse te besede +izgovorjene samó, da bi se Vi sklonili, -- samó da bi se sklonili, Vi +nerodnez . . . Ali nikar si ne mislite tega . . . zakaj mraci se . . . + +*Gornik* ({razburjen}). Pustite, naj se mraci . . . . ({prime jo za +roko, ona se mu na lahko izvija}). + + +12. prizor. + +*Prejsnja*, *Gruden*. + +({Gornik in Grudnovka prideta na sredo sobe; Gruden mirno, z ledenim +obrazom mimo nju, pri sobi na levo se okrene, stopi korak proti Heleni, +s sklonjeno glavo, obstane.}) + +*Grudnovka* ({zamahne malo vazno proti njemu; gre proti sobi na desni}). +Otrok! ({Gornik v veliki zadregi zádaj, gre pocasi proti izhodu.}) + + + + +TRETJE DEJANJE + +{Zelo elegantno opravljena soba pri Gorniku; ali ta eleganca je jako +kriceca, malo okusna. Vhod na desni; sobe zadaj in na levi.} + + +1. prizor. + +*Gornik* ({v jutranji toaleti}) in *slabo oblecen mlad clovek*. + +*Mladi clovek.* Ker je torej znana Vasa velika dobrotljivost, in ker ste +kot bogat in vpliven clovek naravnost dolzni in prisiljeni, da se +ozirate na druge, ki Vam nikoli nic storili niso in ki zivé kljub temu +slabse od Vas -- -- + +*Gornik.* Dà . . . dà . . . ({vzame denar iz listnice}). Prosim! -- + +*Mladi clovek.* Hvala. Na svidenje! -- ({Odide.}) + + +2. prizor. + +*Gornik* in njegov *sluga*. + +*Gornik* ({sam, zamisljen}). Nekoc o mraku se je pridolgocasil k meni, +legel je na zofo ter zaspal. Prej ga nisem videl nikoli. -- Rad bi +vedel, kaj nameravajo z mano, zakaj me napadajo od vseh strani. Zdaj naj +se ozenim, ali jaz bi se ne ozenil rad . . . Zdi se mi, da so vsi ti +ljudje nenavadni kujoni . . . Peter! ({Sluga vstopi.}) Zacni +pospravljati, Peter. Vrnemo se na Korenovo. Ali ti ni dolgcas, Peter? + +*Sluga.* Dolgcas; prevec ljudi je. + +*Gornik.* Kar na tihem napravi, Peter. Ni treba, da bi kdo opazil. +Izgubimo se potihoma, naskrivoma . . . + +*Sluga.* Prepozno je. + +*Gornik.* Kakó prepozno? + +*Sluga.* V procesiji pojdejo za Vami. + +*Gornik.* Pospravi kovcege, Peter, in pusti drugo, kakor je. Ne pojdemo +na Korenovo, temvec na Dunaj. + +*Sluga.* Na Dunaj? + +*Gornik.* Ali v Pariz, ali v Moskvo, kamorkoli. Pospravi kovcege, Peter! +({Peter odide, a se takoj vrne.}) + +*Sluga.* Nekdo je prisel. + +*Gornik.* Ze tako zgodaj? ({Sede resigniran k mizici v ozadju na levi.}) + + +3. prizor. + +*Gornik*, *Gruden*. + +*Gruden* ({neprijazno}). Klanjam se, blagorodje. ({Sede v ospredje na +desni.}) + +*Gornik.* Dobro jutro! ({Ostane na svojem stolu}). + +*Gornik* ({vstane, gre proti ospredju, ne da bi se ozrl na Grudna}). + +*Gruden* ({vstane, gre proti ozadju, hipoma}). Veste kaj, gospod Gornik, +stvar se mora razjasniti; drugace ne gre. Jaz ne pustim . . . na noben +nacin ne . . . bodite prepricani! . . . + +*Gornik.* No prosim Vas, povejte mi vendar -- + +*Gruden.* Na noben nacin ne! . . . In prasam Vas, ali je bilo to lepo od +Vas, ali se je to spodobilo? Z razprtimi rokami sem Vam prisel naproti, +nobenega hinavstva ni bilo v mojem srcu in nobene sebicnosti. Poznal Vas +nisem natancneje, niti po obrazu niti po znacaju. Zame ste bili +popolnoma tuj clovek. Tudi mi niste nikoli nic koristili in lahko recem, +da nikoli nic od Vas pricakoval nisem. Ali vendar, glejte, sprejel sem +Vas kot svojega prijatelja; v svoji veliki zaupnosti in dobrodusnosti, +ki ne vidi zlega nikjer, sem Vam segel v roko ter razprostrl pred Vami +svoje srce. In kaj ste storili Vi? Kaj ste storili?! + +*Gornik.* Prosim Vas, za Boga, gospod doktor, -- ne zavedam se nobenih +grehov. + +*Gruden.* Jaz vem, da ste rekli to iz same mladinske lahkomiselnosti. +Ali tudi to je naposled dobro znamenje, kajti ce bi bili docela +pokvarjeni, bi ne tajili svojih hudobij . . . Znano Vam je najbrz, +gospod Gornik, da je druzinsko zivljenje nekaj svetega, nedotakljivega -- + +*Gornik.* O . . . gotovo! + +*Gruden.* Dovolite! -- In kdor sega vanj s predrzno roko, je hudodelec, +to se pravi, ce sega vanj brez posebnega dovoljenja. Zakonski hram je +takorekoc tempelj ljubezni, vzvisen nad prózo vsakdanjega zivljenja. Vi, +gospod Gornik, ste porusili ta sveti hram! -- + +*Gornik.* Zagotavljam Vas, gospod Gruden, da nisem razrusil nicesar, +prav nicesar, jaz ne! + +*Gruden.* Dobro! Uverjen sem, da spoznavate sami svojo krivdo, in da +zelite na kakorsenkoli nacin popraviti, kar ste zagresili. Jaz sam, +cetudi v prvi vrsti prizadet, Vam nudim roko, da Vas povedem na stezo +poboljsanja. + +*Gornik.* Ali oprostite -- + +*Gruden.* Pri starih Rimljanih je bila navada, da so se pokorili +gresniki za svoje hudobije s prisilnim delovanjem za javni blagor. Ali +ce bi tudi to ne bila navada pri starih Rimljanih, Vasa dolznost je, da +zastavite vse svoje moci za koristi svojega naroda. Ta narod se je +razdelil, kakor veste, v dvoje taborov, in pravica je seveda na nasi +strani. Ali da zmaga pravica, je treba, da si ustvarimo svoje glasilo, +takorekoc orozje -- + +*Gornik* ({zacuden in razjarjen}). A v kaksni zvezi je vse to? Kaj +hocete od mene? Kaj vraga -- --? Jaz Vam nisem storil nicesar, nikogar +nisem pohujsal . . . + +*Gruden.* Seveda ne, ker ste bili prenerodni. ({Hipoma resneje, s +spremenjenim glasom.}) Ta stvar ni tako lahka, gospod Gornik, nikakor ni +tako lahka! . . Vi ste me vscipnili, a jaz sem Vas zgrabil za roko . . . +Ali ste mi kaj dolzni? Cisto nic. In vendar sem Vas zgrabil za roko . . . +Ali ste mi kaj vzeli? Kaj se! In vendar ste moj dolznik . . . + +*Gornik* ({vznemirjen}). Kaj zahtevate? + +*Gruden.* Ne jezite se, gospod Gornik, -- in molciva odslej o teh +stvareh; molciva o njih ali pozabiti ni treba nanje. Ni treba pozabiti +nanje, gospod Gornik! . . . In kar se tice mojih zahtev, -- jaz ne +zahtevam nicesar . . . Zelim samó da ostanete moj prijatelj, vse drugo +pride potem samó ob sebi . . . . + +*Gornik.* Jaz se zmirom ne razumem . . . + +*Gruden.* Ej, seveda razumete. In ce bi tudi ne razumeli, bi ne bilo +nobene skode. Kakor me kdo rani, zahtevam odskodnino, zelo veliko +odskodnino! . . . Prijatelja ostaneva kljub temu. + +*Gornik* ({resno}). Motite se, gospod doktor . . . stvari niso cisto +take. Povem Vam odkrito, da sem se takrat na nerazumljiv nacin +prenaglil. Govoriva kar naravnost. Rec je sicer delikatna, ali to nic ne +de; cim prej je pri kraju, tem boljse je. Torej -- -- + + +4. prizor. + +*Prejsnja*, *sluga*. + +*Sluga.* V predsobi stoji gospodicna -- + +*Gornik.* Gospodicna? + +*Gruden.* Gospodicna? + +*Gornik.* Kaj ste Vi tudi iznenadeni? + +*Gruden* ({vstane}). Na tak nacin ne pojde. To je nekoliko proti +dogovoru . . . + +*Gornik.* Kaksnemu dogovoru? + +*Gruden.* Kontrakt bi bil zame preslab. Tako ne pojde, dragi gospod +Gornik. + +*Gornik.* Ah, Vi mislite . . . Peter, gospodicna naj vstopi. + + +5. prizor. + +*Gornik*, *Gruden*, *Matilda*. + +*Gornik* in *Gruden*. Ah! . . . + +*Matilda* ({ostane pri durih}). + +*Gruden* ({v zadregi}). Jaz . . . oprostite . . . nisem mislil . . . + +*Gornik* ({smehljaje}). Nic ne dé, gospod doktor, nic ne dé, prijatelja +ostaneva kljub temu. Zmotili ste se nekoliko, -- ali se niste zmotili? + +*Gruden.* Mislil sem, . . . + +*Gornik.* Pricakovali ste -- --! Ne, tako zeló nisem . . . porusil +Vasega hrama . . . klanjam se, gospodicna! + +*Gruden.* Te intimne druzbe necem motiti . . . dovolite, gospod Gornik -- + +*Gornik.* Na svidenje, gospod doktor! ({Gruden odide.}) + + +6. prizor. + +*Gornik*, *Matilda*. + +*Matilda.* Gospod Gornik, sédite tja v kot ter se ne genite. ({Sede na +skrajni stol v ospredju na desni blizu vrat.}) + +*Gornik.* Ali gospodicna -- + +*Matilda.* Sedite tja v kot ter se ne genite! + +*Gornik* ({sede na levo zadaj}). Kaj mi zapovedujete, gospodicna? + +*Matilda.* Vi se hocete porociti z mano, gospod Gornik? + +*Gornik* ({vstane}). Jaz . . . oprostite, gospodicna Matilda -- + +*Matilda.* Ne, ne, sedite, prosim . . . Povejte mi, kaj pa Vas je +prignalo tu sem? Kdo pa Vas je klical? + +*Gornik* ({sede}). Ali jaz Vam povem, da nisem nikomur nic storil, +nikomur nic! Verjemite mi, gospodicna Matilda, da sem cisto nedolzen. + +*Matilda.* Niste nedolzni, na noben nacin. Vse ljudi ste pohujsali, vse +mesto ste vznemirili. Prisli ste, kakor vihar, -- in namesto da bi sli +dalje po svojem potu, sedite tukaj in se zenite. + +*Gornik* ({vstane}). Gospodicna Matilda -- + +*Matilda.* Ne, ne, sedite prosim . . . Doklej pa se mislite ostati +tukaj --? + +*Gornik.* O jaz -- gospodicna Matilda -- -- + +*Matilda.* Nobenih ovinkov! -- Ljudje so Vas ze siti, verjemite mi. +Sicer ste zelo dostojen in pameten clovek in nic hudega se Vam ne da +ocitati. Ali zakaj delate take neumnosti? zakaj ne pustite ljudí pri +miru? Kamor pridete, napravite nered in skandal. + +*Gornik.* Zagotavljam Vas -- + +*Matilda.* Nered in skandal napravite . . . Tako ste prisli k nam, ko +nismo cisto nic hrepeneli, da bi Vas videli! Saj ste jako ljubeznivi in +vsi Vas spostujemo, -- ali zakaj ste prisli ravno k nam in ob takem +casu, ko Vas je bilo najmanj treba? . . . Ali ste ze zaprosili mojo +roko? + +*Gornik.* Ne, nikakor ne, gospodicna Matilda. + +*Matilda.* Ne storite tega, recem Vam. V tistem trenotku odpotujem na +Dunaj, v Pariz in v Moskvo. + +*Gornik* ({zacuden}). Vi tudi? . . . + +*Matilda.* Tudi? + +*Gornik.* Cisto odkrito Vam povem, gospodicna Matilda, da nikoli nisem +mislil, -- da niti od dalec nisem imel namena, -- ({hipoma razjarjen}) +skratka, to je silovito . . . . Povejte mi, zakaj me tako preganjate --? + +*Matilda.* Cemu pa ste se razjezili? . . . + +*Gornik.* Nikoli v svojem zivljenju se nisem mislil zeniti. Kaj mi bo +zenitev? Kdo pa je dejal, da se mislim zeniti? Nikoli ne, -- noben se v +nasi rodovini se ni zenil. Tudi jaz ne! Nikoli ne! Enkrat za vselej ne! + +*Matilda* ({vstane}). A-áh? . . . Z Bogom! ({Odide.}) + + +7. prizor. + +*Gornik*; pozneje *sluga*. + +*Gornik* ({gleda zacuden proti durim, mirno}). Sam vrag vedi, kaj je +bilo to. Tod okoli zivé ljudje cisto posebne vrste. Ukvarjajo se s +cudnimi stvarmi ter me vlacijo vanje po nerazumljivi poti. -- Peter! +({Sluga vstopi s pismi in casniki.}) + +*Sluga.* Pisma in casniki. + +*Gornik.* Ali si ze pospravil kovcege, Peter? + +*Sluga.* Ne se. + +*Gornik.* Pospravi jih! ({Sluga odide; Gornik pregleduje pisma.}) +»Narodov blagor!« . . . . Ahm . . . . »S pomocjo Vasih znatnih sredstev +in Vasega nenavadnega vpliva« . . . Ahm! . . . »Grozd . . . sebicnez +. . .« Ahm . . . »Gruden kujón!« . . . Ahm! . . . Profesor Kremzar . . . +Kdo pa je ta profesor Kremzar? Rad bi sleparil na svojo roko, -- poseben +clovek, ta profesor Kremzar . . .! ({Vzame drugo pismo, se strese.}) +Fej! Kdo me je takrat premotil? Ta zenska ima nekaj nenavadnega v sebi. +In njen moz . . . kaksen lopov! -- ({Sluga vstopi.}) + +*Sluga.* Profesor Kremzar! + +*Gornik* ({resignirano}). Ahá-a! -- ({Sluga odide.}) + + +8. prizor. + +*Gornik*, *Kremzar*. + +*Kremzar.* Klanjam se blagorodje . . . + +*Gornik.* Dober dan! + +*Kremzar.* Prisel sem, blagorodje, da se razgovorim z Vami zaradi zelo +vazne in ob enem delikatne stvari. + +*Gornik.* Prosim, sedite! -- + +*Kremzar* ({séde na levi}). Gotovo Vam je ze znano, kaksni zalostni casi +so napocili za nas ubogi narod. Nikjer pravega delovanja, nikjer +resnobe, nikjer nesebicnosti. Kamor se ozremo -- + +*Gornik.* Oprostite, gospod profesor, -- ali jaz Vas zagotavljam, da +nisem zakrivil tega. Popolnoma nedolzen sem v teh stvaréh. + +*Kremzar.* Ne . . ne . . ne . . blagorodje, kako pridete do tega, da bi +Vas dolzil? Cisto narobe. Samo Vi ste nasa nada, Vi ste takorekoc edini +steber, na katerega se naslanja nase polrazpalo poslopje . . . Dovolite, +prosim, da govorim zaupno in povsem odkritosrcno. Nekoliko sem Vam bil +ze namignil v svojem pismu, -- samo nekoliko, zakaj delati se mora +oprezno . . oprezno . . oprezno . . + +*Gornik* ({raztresen, zlovoljen}). Dà, dà . . oprezno . . + +*Kremzar.* Vi ste torej popolnoma mojih nazorov; to me neskoncno veseli. +Ni lepsega kot ce se ljudje strinjajo med seboj. Ali da govoriva o +stvari sami. Doktor Grozd -- + +*Gornik.* O njem ste ze govorili . . . + +*Kremzar.* Dà . . doktor Grozd je prava kazen bozja za nas narod! Kaksen +sebicnez! -- Ali mislite, da mu je res kaj sveto, -- narodov blagor na +priliko? ({Zanicljivo.}) Ah! -- On misli samo nase, na svoj trebuh, na +svoj nos. + +*Gornik.* Mislite! Torej je zelo malovreden clovek. + +*Kremzar.* Nenavadno! -- In doktor Gruden -- tudi on je takorekoc siba +bozja za narod. To je potuhnjenec, plazi se okoli in polni svoj zep. Za +gnilo hrusko bi prodal ves narod in njegov blagor . . In da pogledamo +dalje, -- kaksni ljudje so to? Sami potepuhi, vsi do zadnjega. Kricé in +se pehajo in se preganjajo, toda kurijo le zategadelj, da se grejejo +sami . . . Lahko si mislite, kakó je v takem casu postenemu cloveku pri +srcu. Kaj bo z narodom, prasam Vas? + +*Gornik.* Jaz ne vem . . . res ne . . . + +*Kremzar.* Vidite! -- Moj nacrt je tak . . . ali pred vsem: tajno, tiho, +polahko! Samo ne nobenega trusca! . . . Zdruzijo naj se vsi zmerni, +trezni, resnicnorodoljubni elementi -- z Vami na celu . . . + +*Gornik.* Ah ne . . . ne . . . ne! . . . Jaz, oprostite, nisem bil se +nikoli na celu, ne maram tega . . . + +*Kremzar.* Gotovo, gotovo, razumem Vas. Ne javno seveda, -- Vi stojite +zad, mocna opora, nas steber, takorekoc podlaga vsemu . . . + +*Gornik.* Kaj niste Vi prijatelj Grozdov? + +*Kremzar.* Seveda sem njegov prijatelj, -- in Grudnov tudi. Zakaj bi ne +bil njihov prijatelj? -- Toda . . . + +*Gornik* ({osorno}). Kaj hocete od mene? Kratko! + +*Kremzar* ({vstane}). Blagorodje? + +*Gornik.* Kaj hocete od mene? . . . ({Se okrene.}) Peter! ({Sluga +vstopi.}) Ali si ze pospravil kovcege? + +*Sluga.* Ne se. + +*Gornik.* Pospravi jih! ({Sluga odide, sreca med vrati Scuko in +Kadivca.}) + + +9. prizor. + +*Prejsnja*, *Scuka*, *Kadivec*. + +*Kadivec.* Dober dan! -- Nobenih obsirnih besed! Pomenimo se kar na +kratko in brez ovinkov . . . + +*Gornik* ({zacuden}). O cem, gospod Kadivec? + +*Kadivec.* Ali nimate nobene samotne sobe? + +*Kremzar.* Blagorodje -- + +*Gornik* ({Kremzarju}). Nic, nic, gospod profesor, le nikar o teh +stvareh, jaz sem nedolzen nad njimi. + +*Kremzar* ({slovesno, odhaja}). Dandanasnji na svetu ni vec nesebicnih +ljudi, ki bi hoteli zastaviti svoje moci in svojo skrb za narodov +blagor. Jaz si umijem roké. + +*Gornik* ({razjarjen}). Ali jaz, gospod profesor -- ({Kremzar se pokloni +in odide.}) + + +10. prizor. + +*Gornik*, *Scuka*, *Kadivec*. + +*Gornik* ({zamahne z roko za Kremzarjem}). Nikoli se nisem bil +razjarjen, ali casi so se cisto spremenili . . . Vidva sta postena +cloveka, sédita prosim! . . . + +*Kadivec.* Nisva postena cloveka in torej ne sedeva . . . Prosim, +poslusajte natanko, kaj Vam zdajle povem: Vi, gospod Gornik, ste cisto +navaden slepar! + +*Scuka.* Kaj Ti pride na misel, kaj mi nisi obljubil --? + +*Kadivec.* Neumnost! -- Ali veste, kaj sledí iz tega? + +*Gornik.* Prav nic ne vem. + +*Kadivec.* Vi ne veste? ({Razjarjen.}) Ali Vam nisem rekel, da se lotite +Grudnovke in da pustite druge ljudi pri miru?! Grudnovka je Vasa zenska, +vanjo se zaljubite! Zakaj se ne zaljubite vanjo? + +*Gornik* ({jako zacuden}). Ali, prosim Vas -- + +*Scuka.* Kadivec! + +*Kadivec.* Prav nic! Nobenih prigovorov! -- Ali ste slisali kaj sem Vam +rekel? Slepar! Stvari so torej jasne, -- jaz ali Vi. -- Dovolj! Z Bogom! +({Odide.}) + + +11. prizor. + +*Gornik*, *Scuka*. + +*Gornik* ({za Kadivcem, pred vrati}). Vi! . . . Sakrament! . . . + +*Scuka* ({sede mirno}). Pustite ga; njegova zunanjost je malo cudna . . . +Ali niste sinoci pri Grozdovih nekaj govorili zaradi tiste punce, +Matilde? To ga je razjarilo. On je namrec vanjo zaljubljen. + +*Gornik* ({ljut}). Ali kaj morem jaz -- --? Nikoli nisem nic govoril, z +nikomur, o nobeni punci! Kaj me briga, ce je on zaljubljen! ({Sede, +resignirano.}) Ah, sam Bog vedi, kaksna je moja usoda! . . . + +*Scuka.* Tem bolje, ce niste govorili. Kadivec bi se namrec rad streljal +z Vami. + +*Gornik.* Streljal? ({Vstane.}) Peter! ({Sluga vstopi.}) -- Pospravi +kovcege! -- ({Sluga odide.}) + +*Scuka.* Gospod Gornik, ne jezite se, ali svetoval bi Vam cisto prijazno +-- nekaj pametnega. + +*Gornik.* Kaj mi svetujete? + +*Scuka.* Pojdite odtod, -- skrijte se v varen kraj, kjer ni ljudi, -- +ali ce hocete ljudi, pojdite dalec, kolikor mogoce dalec. + +*Gornik.* Vi tudi niste zadovoljni? + +*Scuka.* Meni je hudo in tezko . . . Vi ste tuj clovek . . . videl sem +Vas komaj parkrat in samó postrani. Ali ugajate mi, ker kazete odkrito, +da skrbite samo zase in da samo zase zivite. Meni je zelo tezko. + +*Gornik.* Res, ce se premisli, je zivljenje dandanes zalostno in +dolgocasno . . . + +*Scuka.* Dolgocasno nazadnje ni; prevec je zlobe in neumnosti na svetu, +da bi moglo biti dolgocasno . . . Ti ljudje, ki jih vidite tod okoli, +niso najhujsi. Delajo zase, skrbijo zase, fraze so jim samo potrebno +orodje, in zdi se jim celo, da je to orodje posteno. Ne zaradi teh +ljudi, ki mislijo, da so narod, in ki se vedejo tako neizmerno smesno . . +ne, -- zaradi teh ljudi bi cloveku ne bilo hudó. Kolikor skodujejo, +skodujejo vecji del drug drugemu. Ali v senci teh ljudí, pod njih siroko +razprostrtim plascem se godé zalostne stvarí. Tisti misticni narod, ki +govore o njem, in ki ga nihce ne pozna, lezi na tleh ze od zdavnaj, in +na bolnem telesu glojejo crni hrosci. + +*Gornik.* Crni hrosci? + +*Scuka.* Crni hrosci. Ne pomaga nic, izglodali ga bodo. Nikogar ni, da +bi jih prepodil odkrito in predrzno. Bolezen je ze zelo nevarna . . . +Ali pojdete od tod? Tudi jaz bi sel rad. + +*Gornik.* Pojdite. + +*Scuka.* Ali je nekaj cudnega. Ce bi prestopil samo prag te zaduhle +hise, takoj bi se vrnil . . . Zadnje dni me je obsla nenavadna +melanholija. Sprevidel sem namrec, da nisem nic boljsi od drugih, da se +lazem, kakor drugi. + +*Gornik.* Ni nic skode. Lagati je treba; to je vendar . . . zivljenje. + +*Scuka.* No, jaz sem tega zivljenja sit. ({Vstane.}) Rad bi napravil +cisto poseben korak, moja noga je pripravljena. Toda glejte, -- ne grè. +Treba je, da me kdo sune, samó nekoliko sune, samó na lahko, in potem bi +slo. + +*Gornik.* Ne storite tega. + +*Scuka.* Kaj mislite? + +*Gornik.* Zivite pri miru! Vi ste izmed tistih, ki zivé jako hitro in se +obesijo, ce ugledajo slucajno kako vrv. + +*Scuka.* Torej je tako usojeno . . . Ali naj bo usojeno: -- predno se +stvar izpolni, recem Vam, predno se stvar izpolni! ({Vstane, +razburjen.}) V vsakem cloveku je nekaj cloveka, resnicno! In kedar se ta +clovek vzbudi --! To boste gledali. Kadar se vzbudi v hlapcih gospod, v +suznjih kralj! Dragi moj, kadar ne bo vec »naroda«; kadar bodo samó +ljudjé, samí svoji, predrzni in ponosni; . . . _kralji v cunjah_! Takrat +ne bo vec tega naroda, ki caplja na razlicnih uzdah, ki je na prodaj za +gros, za usluzen smehljaj! . . . -- + +*Gornik.* Gospod Scuka, zakaj se vznemirjate? . . . + +*Scuka.* Ker mislim, da je cas prisel. Dobro bi bilo, da bi bili ljudje +malo bolj vznemirjeni. Mirna voda smrdi. -- ({Po kratkem odmoru, +nenadno.}) Ali pojdete od tod? . . . + +*Gornik.* Seveda pojdem. Ce Vam je drago, spremlajte me. Jaz imam rad +kratkocasno druzbo. + +*Scuka.* Ne morem. Takó bi ne dobil priloznosti, da se obesim. ({Sluga +vstopi.}) + +*Sluga.* Gospá Grudnova. ({Odide.}) + +*Gornik* ({prestrasen}). Gospod Scuka, ostanite! + +*Scuka* ({smehljaje}). Ah! -- In takó pojdete od tod? + +*Gornik.* Neumnost! Ostanite! Prosim Vas! + + +12. prizor. + +*Prejsnja*, *Grudnovka*. + +*Grudnovka.* Tezka mi je bila pot, verjemite, -- ali bila je potrebna. + +*Scuka.* Oprostite, gospod Gornik. + +*Gornik* ({vznemirjen}). Ne hodite, prosim, -- rad bi govoril z Vami . . . +V to sobo prosim. + +*Scuka.* Kakor izvolite . . . Klanjam se milostiva. + +*Grudnovka.* Z Bogom, gospod Scuka! -- -- ({Scuka odide v sobo na levi.}) + + +13. prizor. + +*Gornik*, *Grudnovka*. + +*Gornik* ({precej hladno in tiho, v zadregi}). Sédite, milostiva! + +*Grudnovka.* Gospod Gornik, ali ni bil moj moz pri Vas? + +*Gornik.* Da, da . . . To se pravi . . . no povedal ni nic posebnega. + +*Grudnovka.* Nic posebnega. In kaj ste mu Vi nato odgovorili? + +*Gornik.* Milostiva? + +*Grudnovka.* On je bil pri Vas in takó ste videli, kar sem Vam hotela +povedati in cesar Vam nisem povedala. Ali niste videli nicesar? + +*Gornik.* Jaz . . . da govorim naravnost . . . ali ne izvolite sésti, +milostiva? + +*Grudnovka.* Torej niste videli nicesar in . . . ({po kratkem odmoru in +afektirano otozno}) morda je prav takó. ({Zivahno, mocneje.}) Dà, prav +je takó, prav je, da niste videli in da niste razumeli. ({S posebnim +humorjem.}) Kaj ste napravili, kar ste tukaj! Cas je, gospod Gornik, da +koncate te stvarí . . . + +*Gornik.* O, dà, milostiva, na vsak nacin; se danes sem se namenil -- + +*Grudnovka.* Torej ste uvideli sami, da niste prinesli srece . . . Res, +gospod Gornik, Vi niste prinesli srece. Storite karkoli, z veseljem se +Vas ne bodo spominjali . . . + +*Gornik.* No, to nic ne dé. + +*Grudnovka.* Gotovo ne . . . Ali kar je glavno, -- pozabite na tisto +uro! To sem Vam hotela povedati in zato sem prisla k Vam . . . Pozabite +na tisto uro! Ker je bil moj moz pri Vas, lahko cutite, zakaj Vas prosim +tega . . . . Takrat je bil mrak . . . + +*Gornik* ({nekoliko vznemirjen}). Dà . . . takrat je bil mrak . . . + +*Grudnovka.* In roze so bile na mizi . . . Moj moz je bil pri Vas in +zato lahko cutite, zakaj ne smejo biti roze na mizi . . . Ali potujete +dalec? + +*Gornik.* Dalec . . . kamorkoli . . . + +*Grudnovka.* Glejte, Vi ste srecen clovek . . . Kdor je tako ustvarjen, +diha lahko ta zaduhli zrak; ali zame je pretezák . . . samó casih, kedar +je mrak in kedar so roze na mizi -- -- + +*Gornik* ({blizu nje}). Takrat Vam je dolgcas? + +*Grudnovka.* Dà, takrat mi je dolgcas, in to lahko cutite, ce se +spominjate, da je bil moj moz pri Vas. Zdi se mi namrec casih, da bi +tega ne bilo treba, -- da bi lahko tudi v mojih sobah cvetelo vse polno +roz . . . Ali tega ne bo nikoli . . . zdaj nikoli vec . . . + +*Gornik.* Lahko bi bilo . . . v Vasih sobah vse polno roz . . . + +*Grudnovka.* Zdaj nikoli vec . . . Samo ena sama lepa minuta je bila, in +komaj porojena, je ze padla v blato . . . A to cutite sami, ce se +spominjate, da je bil moj moz pri Vas . . . + +*Gornik* ({nizje k nji, razburjen}). Milostiva! . . . + +*Grudnovka.* Ali pojdete v juzne kraje? + +*Gornik.* Dà . . . mogoce . . . jaz pojdem kamorkoli . . . Kamor +zelite . . . + +*Grudnovka.* Tam je nebo visoko in zrak je cistejsi. ({Vstane.}) Nic +drugega. Pozabíte torej na tisto minuto in pozabíte, da se je omazalo, +kar je bilo na nji. Dajte mi v slovó kozarec vodé . . . + +*Gornik* ({vzame z mize kozarec vode, ga ji hoce dati, ali kozarec mu +pade iz rok; razburjen jo hoce objeti}). Jaz ostanem . . . ostani! . . . + +*Grudnovka* ({se mu smehljaje izvije}). Zdaj ni mrakú . . . in tukaj ni +roz . . . Ali lahko bi bilo vsega, zató ostanite! + +*Gornik* ({vznemirjen, k durim na levi}). Scuka! Scuka! + +*Grudnovka* ({zacudena}). Gospod Gornik? + + +14. prizor. + +*Prejsnja*, *Scuka*; pozneje *Grozd*, *sluga*. + +*Scuka.* Ali ste me klicali? + +*Gornik* ({slugi}). Pospravi kovcege, Peter! + +*Sluga.* Takoj! -- Doktor Grozd! + +*Grozd* ({zelo veselo}). Dober dan, gospod Gornik . . Ah . . klanjam se, +milostiva . . . + +*Grudnovka.* Z Bogom, gospod Gornik. + +*Gornik.* Klanjam se! ({Grudnovka odide.}) + + +15. prizor. + +*Gornik*, *Grozd*, *Scuka*. + +*Grozd.* Lepo druzbo ste imeli. + +*Gornik.* Dà, dà, dà . . . Oprostite, da se malo poskropim; vroce mi je +. . . ({Odide.}) + +*Grozd.* To je satan! Kdo bi si mislil? Naravnost k njemu pride. Ali je +prepozno, dusica, prepozno . . . + +*Scuka.* Res, prepozno je . . . zdaj je ze vse skupaj prepozno . . . + +*Grozd.* Nase mreze so bile solidnejse. ({Gornik se vrne; Grozd vzame +papir iz zepa.}) Ali ste citali? Kaksni komedijanti! Gruden tega ni +pisal . . rajsi njegova zena. In s tako gnilo vádo lovijo svoje +piskurje! Mi jim bomo zapeli! Mi jih bomo navrtali z drugacnim svedrom +. . . Kaj mislite, gospod Gornik? Zdaj prihajajo nasi dnevi! In Vi, +Scuka, pripravite se brz na odgovor! Ta »poziv na narod« se mora +osmesiti, raztrgati . . . Vi znate take recí. Brez pardona, kar z +gnojnico po njih, da bodo smrdeli sto klafter naokoli . . . + +*Gornik.* Kaj mislite res nadaljevati to rec? + +*Grozd.* No, prosim Vas, kakó pa naj jo zdaj pustim pri miru? In, ko bi +mogel, ne bi hotel. Ne, ne, -- ravno zdaj se cutim zdravega in +imenitnega, kot se nikoli. Sele, kadar vidi nasprotnika, spozna clovek, +da je mocán. Kaj so mislili? V svoji neumnosti so zakopitali po meni, pa +naj kopitajo brez nehanja, razkopítnili me ne bodo . . . Ali imate vina, +gospod Gornik? + +*Gornik* ({med vrati}). Peter! -- Prinesi vina! + +*Grozd.* Za ta cas prevzamem gnojnico jaz sam. Nekaj lepega je v +psovanju in zabavljanju. Ali ne v tihem, mezikajocem, kakor je Vasa +navada, Scuka. Vi se smehljate, kakor bi hoteli reci: »To Vam je tepec, +to vam je kujón!« -- toda ne recete! No, treba je reci, -- zakaj prvi +pogoj postenemu zabavljanju je jasnost . . . . ({Sluga prinese +steklenico, Gornik natoci.}) Bog Vas zivi, gospod Gornik, stari +prijatelj! Vi ste nasa opora in nase upanje v tem krasnem boju . . . + +*Gornik.* A za kaksne reci, oprostite -- --? + +*Grozd.* Za narodov blagor seveda . . . + +*Scuka.* Pridrzimo besede, ki so v navadi. + +*Grozd.* Takó je. -- Jutri spustimo med ljudi proklamacijo. Ali nic +medlega in slabotnega. Kdor govori, naj govori glasno in razlocno. +({Scuki.}) Poiscite tisti stari program ter ga pogrejte. V programih je +nekaj slovesnega in slovesnost deluje na ljudi. ({Scuka vstane.}) + +*Gornik* ({Scuki}). Ali boste pisali to proklamacijo . . . + +*Scuka.* Seveda bom pisal . . . proklamacijo . . . + +*Grozd.* Torej tisti stari program! + +*Gornik.* Na svidenje, gospod Scuka! ({Scuka odide.}) + + +16. prizor. + +*Gornik*, *Grozd*. + +*Grozd.* Poklical sem k Vam za danes nekaj uglednih moz, da se +pogovorimo resno in natanko o nadaljnem postopanju in o cvrstejsi +organizaciji -- + +*Gornik.* Ali jaz, oprostite -- + +*Grozd.* Nobenih prigovorov, gospod Gornik. Jaz poznam Vase srce, vem, +da ne marate skandalov . . . Ali v skandale se Vam ni treba vtikati, +poskrbimo jih samí. Vi ste takorekoc nas scit. Udarci bodo leteli seveda +tudi na Vas, ali ne ozirajte se nanje. Saj ste optimist: -- in nazadnje +je res celó v klofutah nekaj prijateljskega in blagohotnega. Samó +razumeti jih je treba. -- Tudi jaz sem optimist. ({Pije.}) + +*Gornik.* Dovolite mi, gospod doktor -- + +*Grozd.* Posebno zadnje case. Dajte mi roko gospod Gornik . . . Ta boj +me je neizmerno popomladil. To je zivljenje, ki ga je vredno ziveti. In +vse, kar se je zgodilo, je Vasa zasluga, dajte, da Vas zahvalim iz dna +srca. + +*Gornik.* Gospod doktor -- + +*Grozd.* Samó zaradi Vas se je zgodilo, kar se je zgodilo. In prav je, +da se je zgodilo. ({Pije.}) Bog Vas zivi, gospod Gornik! Kako so Vas +zalezovali od prvega trenotka! Vi niti vedeli niste, v kaksni nevarnosti +ste ziveli. Povsod so Vam bili za petami . . . Ali moja roka, moja roka, +gospod Gornik, je cvrsta. Toda ne mislite, da sem spekuliral na Vase +bogastvo, na Vas vpliv v tistih visokih krogih. Morda mimogredé! Ko bi +se nihce ne pulil za Vas, bi Vas bil pustil najbrz tudi jaz pri miru. +Takó pa je bila stvar drugacna. + +*Gornik.* Povedati Vam moram, gospod doktor -- + +*Grozd.* Jaz vem, kaj nameravate. In, -- dajte mi rokó se enkrat, -- +meni je veselo pri srcu. Sam vrag vedi, kako je bilo, -- a slutil sem v +tistem hipu, ko sem Vas prvikrat ugledal, da se mi je odprla steza +navzgor. Trden sem sicer dovolj, da bi lezel sam po tej poti, in morda +bi kam prilezel; a vendar je boljse, ce ima clovek pripravno palico. +Zakaj bi se trudil, ce gre brez truda? In glejte, -- zategadelj mi je +tako zelo prijetno, da stopiva v intimno razmerje in v sorodstvo. Tega +si skoro nisem upal zeleti, prislo je samó ob sebi. + +*Gornik* ({prestrasen}). Jaz nisem nikoli namignil -- + +*Grozd* ({pije.}) In zdaj sem mocan, tako mocan, da bi mi bilo dolgcas +brez bojev. Moje zile so do vrha polne krví . . . Krasno je, ce ima +clovek sovraznike . . . + +*Gornik* ({vstane, neodlocno}). Povem Vam odkrito, ce tudi mi je tezkó -- + + +17. prizor. + +*Prejsnja*, *Kremzar*, *Mrmolja*, *dvoje obc. svetnikov*. + +*Grozd.* Dobrodosli prijatelji, le sédite. Takoj pricnemo s stvarjo. Kaj +mislite, gospod Gornik? Najprvo zaradi proklamacije . . . Gospod Gornik, +povedati nam morate svoje mnenje gledé glavnih potez nasega programa. +Brez Vas ne storimo odslej nicesar . . . Pozabil sem Vam povedati, da +ste bili vceraj izvoljeni predsednikom centralnega odbora -- + +*Gornik.* Jaz?! . . . Oprostite -- + +*Grozd.* Ne bojte se, ne bo Vam treba nic delati. Vi imate napacne pojme +o takih predsedstvih. + + +18. prizor. + +*Prejsnji*, *Scuka*. + +*Scuka.* Program se je izgubil. + +*Kremzar*, *Mrmolja*. Izgubil? -- Kaksen program? + +*Grozd.* Nic ne dé, programov je veliko, -- ta ali oni, je naposled +vseeno. Treba je samó, da so besede dolge in lepe. + +*Kremzar.* Posebno je treba naglasati zmernost, dostojnost, postenost. + +*Grozd.* Ne blédite, kaj Vam bo dostojnost in postenost v danasnjih +casih? + +*Kremzar* ({obc. svetniku}). Ali ga slisite? + +*1. obc. svetnik.* Seveda, -- kaj bo njemu postenost? + +*2. obc. svetnik.* Treba je, gospôda, da se v teh tezavnih casih, ko je +v nevarnosti narod in njegov blagor, zdruzijo vsi dobro misleci elementi +v krepko falango. V prvi vrsti nam je treba znacajnosti . . . Izginejo +naj vse osebne teznje, vse intrige -- + +*Grozd.* Kaj bi o tem -- saj smo sami! Pustimo znacajnost, kjer je, in +govorimo o pametnih stvaréh! + +*Kremzar.* Jaz mislim, da je govoril gospod svetnik zelo pametno. +({Gorniku, zaupno.}) Oprostite, gospod Gornik, -- takrat me je nekaj +premotilo, Bog sam vedi -- hipoma mi je seglo v glavo nekaj neumnega. Ne +hudujte se, prosim! . . . + +*Gornik.* O nikakor ne, potolazite se, prosim . . . + +*Grozd.* Vse tiste dostojnosti, znacajnosti in tako dalje nam ne +koristijo nic. Govorimo jasno: -- treba nam je denarja. Za drugo bom +skrbel sam. Posebno Vi, gospod profesor, se ne delajte idealnega; -- kaj +mislite, da Vas ne poznam? + +*Kremzar.* Prosim, kaj mi morete ocitati? + +*Grozd.* Nic pregresnega, -- toda cemu prihajate s frazami? Sploh Vam +recem vsem skupaj, ne lazite po prstih za mojim hrbtom. Ni ga rodila +mati, ki bi bil v stanu, da me prevrne. Zapomnite si to! -- In zdaj +dovolite, da Vam razlozim svoje nacrte, kar se tice nasega glasila, +agitacije in sploh nasega delovanja . . . ({Hipoma.}) Tudi Vi, Scuka, si +zapomnite, da ste moj sluga, moj hlapec in drugega nic! Jaz vem dobro, +da ste te dni zeló kolébali. Na Grudnovem pragu se se poznajo Vase +stopinje. Ali jaz tega ne trpim. Vi ste moja roka, del mojega telesa +. . . . Odvezal se mi je cevelj, gospod Scuka, -- sklonite se, ter +dokazite svojo udanost! . . . ({Scuka se skloni in zaveze Grozdu cevelj.}) + +*Gornik.* Gospod Scuka, jaz sem se ozrl v stran! . . . + +*Scuka* ({vstane}). Ozrite se zopet k meni. ({Vzame kozarec v roko.}) +Dovolite, da dvigam caso v tem slovesnem trenutku. Hrepenel sem dolgo in +zelo iskreno po majhni brci, po clovekoljubni klofuti. Zakaj clovek je +slab in brez brc bi ne bilo postenja in brez klofut bi ne bilo dobrih +del . . . Ocital Vam ne bom nicesar, oj vi ljudje castivredni. Kdo vé, +kaj je greh in kaj je cednost?! Ali v tem slovesnem trenotku, ko se +poslavljam od vas, mi je milo pri srcu. Pritegnite svoje pasove, in kdor +se ni povecerjal, naj opravi hitro. ({Grozdu.}) Opravite hitro in sezite +v roko svojim sovraznikom. Vaso polno mizo bodo zasedli tisti pozabljeni +hlapci, tisti zavrzenci in razcapanci. Raztrgajte svoje proklamacije, +otresite se skrbi za narod in njegov blagor! _Zakaj »naroda« ni vec!_ In +ni vec hlapcev, in ni vec zavrzencev . . . Milo mi je pri srcu, ko Vas +gledam pred sabo, tako smesne in majhne, polne skrbi za vseobce +blagostanje, in ce pomislim, da se poslavljam od Vas za zmirom, in da +Vas ostavljam brez varstva in brez pomoci. Spominjajte se name, ce tudi +z otoznimi obcutki, in kadar pride tisti veliki cas, pomislite, da je +moral priti . . . ({Izpije in odhaja.}) + +*Gornik.* Veselo sreco, gospod Scuka! + +*Grozd* ({skrajno zacuden, grè za Scuko, obstane med vratmi}). Norec! +. . . . Zavezal mi je cevelj na levi nogi! . . . ({Obstane, zamisljen, +skoro preplasen.}) + + + + +CETRTO DEJANJE + +{Soba ista kakor v prvem dejanju.} + + +1. prizor. + +*Katarina*, *Matilda* ({na desni}), *Kadivec* ({ob oknu. Govoré +polglasno}). + +*Matilda.* Ali jaz vendar vem, da pojde, saj sem bila pri njem. + +*Kadivec* ({vstane}). Ah! ona je bila pri njem! Na ta nacin je vse jasno. +Kaj bi govorili!? Milostiva, dovolite, da Vas ostavljam za zmirom -- -- + +*Matilda* ({glasno}). Jaz sem bila pri njem, da bi mu povedala -- -- + +*Katarina.* Pst! -- Papá spí! -- + +*Matilda.* Napósled, -- midva itak ne govoriva. Oprostite, gospod +Kadivec, nisem govorila z Vami! + +*Kadivec.* Jaz tudi ne . . . ({Razjarjen.}) Sploh, -- kaj imate opraviti +z njim? Cemu ga nadlegujete; pustite ga pri miru in tudi on Vas bo +pustil pri miru. Jaz Vas poznam do nohtóv! + +*Katarina.* Pst! -- Papá spí! -- + +*Kadivec.* Ah, papá . . . + +*Matilda.* Kakor hocete . . . Jaz nisem rekla nicesar, -- cemu sploh to +prerékanje? + +*Katarina.* Ali, saj je jasno. Gornik pojde; ce je povedal sam, da +pojde, torej pojde . . . + +*Kadivec.* Zakaj se torej nece streljati? + +*Katarina.* Ali saj vendar pojde . . . Papa ima cudne misli . . . Bog +vedi, kaj mu je prislo na pamet . . . + +*Kadivec.* Nic neumnega ni prislo stricu na pamet. Jaz ne bom miren, +dokler tega sleparja ne spremim na kolodvor. + +*Matilda.* Cemú pa bi bil slepar? + +*Kadivec.* Ti seveda govoris zanj, nic cudnega. Toda oprostite, +gospodicna Matilda, nisem govoril z Vami . . . + + +2. prizor. + +*Prejsnji*, *Siratka*. + +*Siratka* ({med vrati}). Ali je gospod doktor --? + +*Matilda* in *Kadivec*. Ne! + +*Siratka.* Oprostite. ({Odide.}) + + +3. prizor. + +*Prejsnji*, brez *Siratke*. + +*Katarina* ({vstane, proti durmi}). Zakaj pa ste ga takó -- -- + +*Kadivec.* Ah, to je neznosen clovek, -- literat! . . . ({Z drugim +glasom.}) Jaz Vam povem cisto odkrito, da bom tega sleparja, Gornika +namrec, ako hitro ne pojde odtod -- skratka, povem Vam, da imam velike +nacrte . . . Ce ne jaz, on tudi ne! Takó je ta rec! -- + +*Matilda.* No, da bi ravno tvoja volja -- + +*Kadivec* ({razjarjen}). In jaz pravim, -- moja volja, in ravno moja +volja. Tebi seveda ni do mene, -- ali to je vse eno. + +*Matilda* ({glasno}). Tebi ni do mene -- ti si neznosen -- + +*Kadivec* ({blize}). Ah -- + +*Katarina.* Pst! Papá spí! -- + + +4. prizor. + +*Prejsnji*, *Grozd* ({iz svoje sobe v spalni suknji}). + +*Grozd* ({govori ves cas nenavadno potrto}). Ali se ni bilo Gornika? + +*Kadivec*, *Matilda*, *Katarina*. Ne se. + +*Grozd* ({zehaje}). A-oh . . . Fran! -- + +*Kadivec.* Gospod doktor? + +*Grozd* ({zacuden}). Gospod doktor?! ({Zamahne.}) Ti, Fran, dobro bi +bilo, da bi malo vec studiral. Potépas se okoli brez dela. In vrhutega +se mi zdi, da se ukvarjas z neumnostmi. + +*Kadivec.* Pojdem studirat, -- takoj. . . ({Odide.}) + +*Grozd* ({gleda zacuden za Kadivcem}). Ah! . . ({Matildi.}) Kaksna si, +Matilda? Gostje pridejo. + +*Matilda.* Takój stricek! ({Odide na desno spredaj.}) + + +5. prizor. + +*Grozd*, *Katarina*. + +*Grozd* ({gleda zacuden za Matildo}). Ah! . . . ({Hodi gor in dol, +sede.}) Cudno je to zivljenje . . . Nikoli mi se ni bilo prislo na +misel, da bi spal popoldne, na vecer. Ali danes me je obsla posebna +utrujenost. + +*Katarina.* Ali si bolan, Anton? + +*Grozd.* Bolan? . . . Ne. Samo leglo mi je nekaj na prsa, na róke, na +nóge . . . Ali je bil kdo tukaj? . . . + +*Katarina.* Siratka je prisel. + +*Grozd.* Bog z njim. ({Po odmoru.}) Cudno je to zivljenje, cisto neumno +mi je pri srcu . . . Pomisli, kaj se mi je sanjalo, ravnokar, pred pol +ure. ({V ospredju, govori pocasi in zamisljeno, bolj zase.}) Plezal sem +visoko, visoko, zmirom visje; vsi drugi so bili globoko pod mano; tisoc +glav, same svetle plesaste glave -- ves slovenski narod. In jaz plezam. +Ali kaksna budalost, -- plezal sem na strm stolp, -- z rokami in nogami +. . . Ko priplezam gor -- pomisli! -- ko priplezam gor, zapazim, da sem v +sami srajci. Drzim se z desnico, a z levico se zakrivam, tiscim srajco k +sebi; -- no zmirom so se videle moje nage noge in sram me je bilo . . . . +Ozrem se dol, naskrivoma, cez desno ramo. Tam doli so se grozno +smejali, impertinentno so se smejali. In celó Gornik je bil med njimi, +-- in jaz, pomisli, v sami srajci! Takrat huskne, Bog ve odkod, nekaj +mrzlega krog mojih nog. Stresem se, pobrcam na lahko, huskne drugic, cez +stegna . . . . brrr . . . cez ledja, po hrbtu navzgor, po hrbtu navzdol +. . . Slo je hitro, kakor mis . . . Ali mis je rasla, stopicalo je po +meni z mrzlimi podplati, in podplati so bili vecji in vecji. To ni bila +vec mis, -- bilo je, -- vrag vedi, kaj je bilo! . . . Primem z levo +roko, zagrabim, vlecem . . . toda pomisli, takrat se mi hipoma izvíje! +Ali je bila to mis? Ni bila mis, -- tisti blazni Scuka je bil! In me +gleda z velikimi ocmi in pravi: »Kaj pa delate tukaj gori, stricek?« +Gleda me naravnost v obraz in se smeje. »Kaj pa delate tukaj gori, +stricek?« -- pravi »saj Vi niste narod!« -- In me gleda in se smeje. +»Kako boste narod« -- pravi -- »ko ste v sami srajci!« + +*Katarina.* Zakaj te to vznemirja? + +*Grozd.* Leglo mi je na prsa . . . Ali ti nimas socutja z mano, v +najtezjih urah se ne brigas za moje skrbí . . . . + +*Katarina.* Anton! + +*Grozd.* Ti si mi bolj tuja od drugih . . . + +*Katarina* ({zalostno}). Kdaj si mi dovolil, Anton, da bi skrbela zate? -- + +*Grozd.* Napravi mi gorkega vina. -- Obsla me je malodusnost, mraz me je +obsel. ({Katarina odide.}) + + +6. prizor. + +*Grozd.* + +*Grozd.* Kako se je to cudno spremenilo; cez noc se je spremenilo! . . . . +Scuka mi je zavezal cevelj na levi nogi, -- takrat me je zazeblo, in +zdaj me zebe . . . Kaj sem mu storil? Kar padlo je vse iz mojih rok, sam +Bog ve, zakaj, sam Bog ve, kedaj . . . Gledam, -- ali moje oci so cisto +drugacne, vse je nejasno, in polno strahov je, kjer jih ni bilo nikoli +. . . Zakaj mi je zavezal cevelj na levi nogi? . . . + + +7. prizor. + +*Grozd*, *Klander*. + +*Klander* ({usluzno}). Dober dan, gospod doktor! + +*Grozd* ({zacuden}). Dober dan! . . . Cemu prihajate k meni, kaj niste +pri Grudnu? + +*Klander.* Jaz? ({Zamahne.}) Ah, prosim Vas! . . Kakó to, da bi bil pri +Grudnu? Nikoli nisem bil pri Grudnu! Kaj mi je do njega? + +*Grozd.* Hm! hm . . . Ali mislite, da niso dobre njegove sanse? Ali +mislite, da se izpodtika, da se podira? + +*Klander.* No! -- Slepar naj bi se bil, saj smo vsi sleparji, -- ali naj +bi ne bil neroden . . . + +*Grozd* ({séde, radoveden}). Pravite, da je neroden? Kakó pa se je +izpodtaknil? + +*Klander.* Neroden je. Kaksna je bila njegova revolucija? Vstal je in +zakrical, ljudje so poslusali . . . a nato séde in pije svoje pivo, kot +da bi se nic ne bilo zgodilo . . . Blamiral se je . . . Kadar se kaksna +stvar zacne, se ostane pri stvari . . . Jaz se napósled nic ne zanimam +zanj . . Naj dela po svoji pameti! + +*Grozd* ({vstane}). A kakó, razlozite mi -- -- Ta rec me nenavadno +zanima . . . + +*Klander.* Ni nic, se ne da natanko razlagati; omagal je; kri se mu je +ohladila; prijel je ter izpustil . . . + +*Grozd* ({zamisljen}). Hm . . . omagal je . . . + +*Klander.* Nima tiste velike enerzije in spretnosti se celó ne . . . Ze +je drzal Gornika za komolec, pa se mu je izmuznil, na lepem se mu je +izvil iz rok . . . Vi ste vse drugacen moz . . . + +*Grozd.* Jaz? . . . Mislite, da imam tisto veliko enerzijo? . . . + +*Klander* ({smehljaje}). In spretnost . . . Prisel sem na tihem, +gospod doktor, nanagloma, da me ne prehité . . . Castitam Vam, gospod +doktor . . . + +*Grozd* ({v zadregi, vznemirjen}). Hvala! . . . Toda dovolite -- + +*Klander.* Seveda, seveda . . . ali jaz nimam nobenih skritih misli . . . +Preprican sem, da boste rabili svoj vpliv samo v narodov blagor. Toda +spretno ste ribarili . . . Jako dobro ste ga zalotili . . No, Vasa +necakinja je lepo dekle, -- zakaj bi je ne vzel? To je povsem +razumljivo . . . + +*Grozd.* Ah da . . . da, tako je torej . . . in Vi ste se zato pozurili +. . . ({Hipoma bolj energicno in dostojanstveno.}) Jaz nisem nic +ribaril, gospod Klander. To je prislo, kakor pride med mladimi ljudmi. +Vi ste ze od nekdaj navajeni tistih posebnih izrazov . . Hvala za +castitke, gospod Klander. -- + +*Klander* ({ponizneje}). Nisem Vas mislil zaliti, gospod doktor! Govoril +sem iskreno, kakor s starim prijateljem . . . Ali zagotavljam Vas: z +Grudnom nisem imel nikoli nic opraviti. Niti brigal se nisem zanj . . . + +*Grozd.* Dobro, -- nic Vam nisem ocital . . . In ljudjé govoré zelo o +tej stvari? + +*Klander.* O kateri stvari, gospod doktor? + +*Grozd.* No . . . o Gornikovi zenitvi . . . + +*Klander.* Govoré tako na tihem . . . zasumelo je po mestu . . . + +*Grozd.* Dobro, dobro . . . ({Hodi po sobi.}) Hvala, gospod Klander . . . + +*Klander.* Oprostite, gospod doktor, da sem Vas vznemirjal, in bodite +uverjeni, da je moja udanost trdna in iskrena. + +*Grozd.* Dobro, dobro . . . Z Bogom, gospod Klander. -- ({Klander +odide.}) + + +8. prizor. + +*Grozd.* + +*Grozd.* Taka je torej ta rec! Takrat se mi je zgodilo, kakor nikoli v +zivljenju. Misel mi je padla iz neba, -- cisto nepricakovano in brez +povoda, -- in nisem se je otresel . . . Zakaj bi se moralo to zgoditi? +Kakó sem prisel do tega, da se ozeni Gornik z Matildo? -- Cisto na +lepem, najmanjsega znamenja ni bilo . . . No, zakaj bi se ne ozenil z +njo? Kaj ga ovira? -- Slovesen trenotek je bil, ko mi je padla tista +misel iz nebá . . . Tukaj so vrata, tukaj je pot . . . Stvar je cisto +jasna in ne more biti drugacna . . . . ({Séde.}) Bog, jaz sem slab in +bolan . . . Kaksni cudni dvomi . . . Kaksna premisljevanja! . . . Ob tej +uri, ko ga pricakujemo, da pride v fraku in v belih rokavicah . . . O +Bog, -- zakaj mi je zavezal cevelj na levi nogi? ({Vstane, pri durih na +desni.}) Matilda! + + +9. prizor. + +*Grozd*, *Matilda*. + +*Grozd.* Napocil je slovesen dan. Ali si pripravljena? + +*Matilda* ({se med vrati}). Na kaksno stvar, stricek? + +*Grozd.* Danes se bo dopolnila tvoja usoda, Matilda! -- Sédi. -- Ali si +ze kdaj premisljevala o svojem zivljenju, o prihodnosti, o nalogah, ki +te cakajo? -- + +*Matilda* ({bojece}). Nikoli, stricek. + +*Grozd.* To ni bilo lepó od tebe, zakaj cakajo te velike naloge. +Zivljenje, kakorsno si zivela doslej, je bilo zelo otrocje in povrsno. +Clovek ni na svetu samó, da zivi. -- Ali si mislila kdaj na mozitev? + +*Matilda.* Dà, stricek. + +*Grozd.* Ah, glej . . . Kedaj si mislila nanjo, na kaksen nacin? + +*Matilda.* Samó tako, stricek . . . splosno . . . + +*Grozd.* Hm! . . . Da govoriva o stvari. -- ({Hladno in odlocno.}) Danes +pride Gornik, -- pride namrec tebe snubit . . . ({Hipoma se necesa +domisli, zase, neodlocno.}) To se pravi . . . vrag vedi . . . ali meni +je slabo, zares slabo. Zakaj mi je zavezal cevelj na levi nogi! . . . +({Zamahne, -- trdo.}) Pride te snubit, na vsak nacin, nic drugega. In ti +mu bos odgovorila tole: »Dragi gospod Gornik, pocastili ste me nenavadno +in tako Vam torej s posebno radostjo« -- -- ah, neumnost! Odgovori mu, +kar mu hoces, ali dostojno, pametno, meni na veselje! . . . + +*Matilda.* Ali stricek, on je tako neizmerno smesen. + +*Grozd.* Gotovo. Ko bi ne bil smesen, bi te ne snubil . . . Jaz sem +napravil to rec z veliko skrbjo, kot tvoj drugi oce in varuh. Upam, da +si mi hvalezna, kakor se spodobi . . . Nocoj torej te zasnubi, -- jutri +pride potem v fraku in rokavicah. Hm . . . jutri . . . to je vsekakor +malo cudno . . . Vrag vedi, kaj mi je leglo na prsa . . . + +*Matilda.* Ali Vam je slabo, stricek? + +*Grozd.* Kdo je govoril o tem? -- In kadar te povprasa o tistih recéh, +ne povési oci; to je starinsko . . . Hm . . . cudno je kljub temu . . . +({Odhaja.}) + +*Matilda.* Jaz Vam recem, stricek, prosim, nikar se ne hudujte -- +({Grozd odide.}) + + +10. prizor. + +*Matilda*, *Kadivec* ({od leve iz sobe}). + +*Matilda.* No zdaj si slisal. + +*Kadivec* ({séde obupen}). Kaj je storiti?! + +*Matilda* ({smejé}). Ali, saj pojde! -- Cisto nic se ne bo zgodilo . . . +Fran, ti si tako vznemirjen . . . in take malenkosti te vznemirjajo . . . + +*Kadivec.* To niso malenkosti . . . Toda resnicno, Matilda, jaz sem zeló +nedostojen. ({Gre k nji, iskreno in prisrcno.}) Matilda, ti dusica, to +res niso malenkosti . . . Nic se ne bo zgodilo . . . Gotovo, zgodilo se +ne bo nic. Toda glej, Matilda, ti dusica moja: -- kolikor jih poznam, -- +edino tvoje srce je posteno, dobro, neomadezevano . . . In kadar kdo +samó pomisli, kadar samó pomisli, da bi ranil tvoje cisto srce in da bi +ga omazal, je moje srce v resnici ze ranjeno. Ce kdo samó pomisli, da bi +se te dotaknil, -- jaz cutim, kot da bi se te bil dotaknil ze v resnici +. . . Dokler te ne objamem z obema rokama, trdno in tesno, z obema +mocnima rokama, -- bo moje srce nemirno in bal se bom zate. Jaz se +bojim, Matilda, ce se ozirajo ze na tvojo senco . . . Zakaj, Matilda, +dusica, ti ne ves, kakó te ljubim . . . + +*Matilda.* Fran! . . . Saj me lahko poljubis, Fran! . . . + +*Kadivec.* Ti! . . ({Jo poljubi.}) + +*Matilda.* A zdaj -- + +*Kadivec.* Zdaj je samó treba, da ta clovek izgine. Prej ne bo miru . . . +Ce le prag prestopi s svojimi nerodnimi nogami, ze je vse v neredu. +Treba je, da takoj izgine . . . + +*Matilda.* Danes pride snubit. + +*Kadivec.* Kaj mu bos odgovorila? + +*Matilda* ({smejé}). Kaj mu bom odgovorila, Fran? . + +*Kadivec.* Ah, dà, oprosti mi, Matilda . . . + +*Matilda.* Kadar pride, prisloni malo vrata in . . + +*Kadivec.* Ali prosim te, Matilda, kaj mislis o meni? + +*Matilda.* Kaj nisi poslusal ravnokar? + +*Kadivec.* Seveda sem poslusal, ali to je bilo cisto kaj drugega. +Poslusal sem le takó . . . . slucajno . . . + +*Matilda.* Ker si bil ravno pri durih . . . + + +11. prizor. + +*Prejsnja*, *Siratka*. + +*Siratka.* Ali je gospod doktor doma? + +*Matilda.* Dà, takoj. ({Proti Grozdovi sobi.}) Stricek! Gospod Siratka! + +*Siratka.* Na zdravje, gospod Kadivec! + +*Kadivec.* Z Bogom! ({Odide na levo.}) + +*Grozd* ({znotraj}). Samó trenotek! + +*Matilda.* Z Bogom, gospod Siratka! ({Za Kadivcem.}) + + +12. prizor. + +*Siratka*, pozneje *Grozd*. + +*Siratka* ({gleda za obema}). Hm . . . Gornik bi bil lahko ljubosumen . . . + +*Grozd* ({iz svoje sobe, oblecen in obut}). Dober dan, Siratka. Ali ste +se me spomnili? + +*Siratka.* Gospod doktor, kedaj sem pozabil na Vas? + +*Grozd.* Saj ste se najbolj izmed vseh drzali za Grudnov frak. + +*Siratka.* Jaz? Nikakor ne. Jaz sem samo gledal, studiral. + +*Grozd.* Vi literati uganjate torej nedostojnosti samó zaradi studij? + +*Siratka.* Samo zaradi studij. -- + +*Grozd.* Srecni ljudje: kdo Vas more krizati? -- Pa ste spustili Grudnov +frak, je slabo sit? + +*Siratka.* Zeló slabo; ze se mu je odtrgal . . . Takoj prvo uro sem +vedel, kakó se bo zgodilo. Gruden je premalo odlocen, premalo pretkàn. +Za majhne intrige je zeló sposoben, ali ce se loti kaj velikega, ne +opravi nic, -- bas ker je majhen in malenkosten . . . + +*Grozd.* Takó ga torej sodite, -- po svojih studijah. A zdaj, ko ste +dovrsili svoje studije, -- kakó bo z njegovim listom? + +*Siratka.* Z njegovim listom? Nimam nic opraviti z njegovim listom. + +*Grozd.* Ah, to je imenitno, kako ga zatajujete. Mal vetrec je zapihal, +in siromak stoji sam. Vréden je socutja, boga mi . . . + +*Siratka.* Zagotavljam Vas, da ni imel nikoli zvestih privrzencev; to je +bila samó epizoda brez pomena. Jaz na priliko -- + +*Grozd.* Vi ste samó studirali, da . . . A povejte mi, kaj Vas je tako +ostrasilo, zakaj ste pobegnili tako hitro, -- po komaj dovrsenih +studijah? + +*Siratka.* To so bile razlicne zunanje okolnosti, ki so pricale jasno, +da Gruden ni ustvarjen za tako visoko nalogo, kakor si jo je stavil sam +in da ni vreden narodovega zaupanja v toliki meri -- -- -- + +*Grozd.* Dà, dà, -- in tako dalje. -- Prasal sem Vas, kaj je napótilo +ovce, da so ostavile pastirja? + +*Siratka.* Pastir je bil preneumen, to je vse. -- Lahko bi bil spravil +Gornika pod svojo suknjo, ali bedaka je obsla ljubosumnost cisto na +lepem . . . Neverjetno! -- In pot je bila ze takó lepo posejana . . . Ce +bi bil pameten, bi ga Vi ne bili prehiteli . . . + +*Grozd.* Ali glejte, jaz sem ga prehitel! Imenitno prehitel, -- ne? +({Gre v stran, zamisljen.}) Hm . . . Imenitno sem ga prehitel, seveda +. . . Glejte, takó se stvari spreminjajo . . . ({Smehljaje.}) Ali ste +mislili, da sem na tleh? Ali ste ze molili zadusnice? Hm? . . . + +*Siratka* ({malodusno}). Ne, gospod doktor; . . . prosim Vas . . . jaz +nisem bil nikoli med Vasimi nasprotniki . . . . + +*Grozd.* Samó studirali ste. -- Veste kaj, gospod Siratka, ostanite pri +meni. Scuka je namrec zblaznèl. + +*Siratka.* Dà, gospod doktor, z veseljem. To, oprostite, je bil +pravzaprav povod -- + +*Grozd.* Ha, ha, ha . . . Vi ste res znacajen clovek; upam torej, da ste +dober zurnalist . . . + +*Siratka.* Nisem mislil takó, . . . moje sveto prepricanje . . . + +*Grozd.* Nà, nà . . . + +*Siratka.* Ali kar se tice Scuke, -- je skoda tega cloveka. Kljub vsemu +socutju bo treba nastopiti odlocno proti njemu. Nikakor se ne sme +dovoliti, da bi taki nedostojni, samovoljni ljudje prodajali svoj strup +med narodom in rusili tiste svete ideale -- -- + +*Grozd.* Kaj ni bil Scuka Vas prijatelj? + +*Siratka.* Dà, -- toda kadar gre za narodov blagor, neha vsako +prijateljstvo . . . + + +13. prizor. + +*Prejsnja*, *Gornik*. + +*Gornik.* Dober dan, gospod doktor -- -- + +*Grozd* ({veselo vznemirjen}). Ah, blagorodje, zelo ste me razveselili. +Prosim blagorodje. ({Ponudi mu stol.}) Pricakoval sem Vas nekako s +strahom . . . . Z Bogom, gospod Siratka, z Bogom! -- + +*Siratka.* Klanjam se, gospôda! ({Odide.}) + + +14. prizor. + +*Grozd*, *Gornik*. + +*Gornik.* Prisel sem na Vas dom s posebnim opravkom. Ali bi ne mogel +govoriti z gospodicno Matildo? + +*Grozd.* O, dà, dà . . . seveda, takoj, blagorodje . . Verjemite mi, ze +sem mislil, da je vse pri kraju. Zgodilo se je z mano nekaj cudnega . . . +Po tistem neumnem trenotku, ko mi je zavezal cevelj na levi nogi -- -- + +*Gornik.* Je bilo malo cudno, res . . . + +*Grozd.* Dà, cudno je bilo; ko je zaprl vrata za seboj, je leglo náme, +. . . na prsa, na obraz . . . Takó so trenotki, sami ob sebi brezpomembni, +ki cloveka umorijo, a sam ne vé, kakó in zakaj . . . Od tedaj so moje +misli zelo plasne in zalostne. Glejte, skoro Vas ze nisem vec +pricakoval . . . + +*Gornik* ({v zadregi}). Dà, dà . . in jaz bi tudi . . . + +*Grozd.* Ali moj strah je bil neumen . . . Jaz nisem bojazljivec; v +svojem zivljenju se nisem bal nikogar. Bojim se samó, ce vidim kaj +novega. Kje naj primem? Kakó naj zgrabim? In v obrazu tistega blaznega +cloveka je bilo nekaj novega . . . + +*Gornik.* Scuka ni blazen. + +*Grozd.* Ne . . . ne zmirom. Casih je bil pameten in imel sem ga rad. +Mislim, da bi mu oprostil tudi zdaj . . . samó pride naj k meni . . . +Tudi placo mu povisam . . . gotovo, saj je drugace pripraven clovek . . . + +*Gornik.* Ne verjamem, da bi se vrnil. + +*Grozd.* Morda se vrne; jaz bi rad, da bi se vrnil . . . Ali zdaj, -- +zdaj je vse dobro; vse je dobro zdaj. ({Iskreno, strese Gorniku roko.}) +Vi, gospod Gornik, ste res imeniten clovek. Taki ljudje mi ugajajo, +oprostite . . . Takó premisljujem, ugibam ves bolan in vznemirjen . . . +»Ali pride . . ali ne pride?« In on, -- posten, znacajen clovek, hodi +svojo pot molcé in resno . . . brez velikih komedij, brez +sentimentalnosti . . . Vi niste frazêr, in to mi jako, jako ugaja . . . + +*Gornik.* Dovolite, gospod doktor, Vase besede so skrivnostne . . . + +*Grozd.* Ne jezite se, dragi gospod Gornik . . Pride mi redkokdaj, ali +kadar pride, pride z veliko mocjó. Nikoli se nisem govoril tako iskreno, +kakor to uro . . . Par dni so bili oblaki nad mojo hiso, ali komaj so +padle prve kaplje, -- ze se je zjasnilo . . Hvala, gospod Gornik! . . +({Se obrne v stran in se pogladi po celu.}) In se je zjasnilo . . . . +Bog vedi, nisem pil vina, a sem pijan . . To ni zdravo . . ({Gorniku.}) +Dovolite torej, dragi gospod Gornik . . . ({Gre proti sobi na desni.}) +Matilda! + + +15. prizor. + +*Prejsnja*, *Matilda*. + +*Matilda.* Stricek? + +*Grozd* ({tiho Matildi}). Matilda, spominjaj se, kar sem ti rekel . . . +Zdaj gre za narodov blagor . . . Ah, neumnost . . . Pazi, Matilda! . . . +({Gorniku s posebnim smehljajem.}) Ostavljam Vas za par minut, gospod +Gornik . . oprostite . . ({Odide.}) + + +16. prizor. + +*Gornik*, *Matilda*. + +*Gornik.* Klanjam se, gospodicna Matilda! -- + +*Matilda.* Dober dan, gospod Gornik! -- + +*Gornik.* Gospodicna Matilda, razjasniti Vam moram neko stvar, prositi +Vas moram oproscenja -- + +*Matilda.* Zakaj pa se niste sli odtod? + +*Gornik.* Pojdem takoj. -- Ali jaz ne bi rad, da bi se spominjali name z +grenkim srcem. Tukaj je tako malo dobrih ljudij, in Vi ste med njimi; +zato bi mi bilo zal, da bi se Vam zameril. Povem Vam odkrito in po +pravici, da nisem bil nikoli zaljubljen v Vas . . . + +*Matilda* ({k durim na desni}). Zdaj torej slisis -- + +*Gornik.* Prosim? + +*Matilda.* Duri so zaskripale . . . In potem? + +*Gornik.* Potem? + +*Matilda.* Odkod pa je potem prisla ta neumnost? Kdo pa je sploh govoril +o nji? + +*Gornik.* Jaz sem nedolzen . . . ({Resno.}) Morda je kriva neka posebna +stran mojega znacaja. Premehak sem namrec. Ce mi kdo rece: »Ozeni se, +prijatelj, meni na veselje!« -- pa se ozenim . . . . + +*Matilda.* No, prosim Vas, ali Vam je kdo rekel --? + +*Gornik.* Sevéda. Saj v tem je vsa cudovitost te stvari. Gospod doktor +Grozd se je namenil, -- prijel me je za róko ter me potegnil za sabo . . . +In jaz sem hodil za njim . . . Cemu se je to zgodilo, sam Bog vedi! . . . + +*Matilda.* Stric Vam je dejal, da se ozenite? + +*Gornik.* Ali mi je dejal? . . . Nic mi ni dejal: prijel me je za roko +in jaz sem hodil za njim . . . O Bog, zalostno je moje zivljenje . . . +Jaz nimam veselja, ne mirú, ne prijateljev . . . Pridem, in vsujejo se +okoli mene, scipljejo me od vseh straní. Po mojem hrbtu bi lazili +navzgor; samó do mojega hrbta jim je . . . Ali jaz ne maram teh stvari. +Imam denarja in imam znancev na razlicnih stolicah in prestolih; za to +so me izbrali ljudjé za svojega hlapca, da bi jim sluzil s svojim +denarjem in da bi prosil zanje krog stolic in prestolov . . . Zalostno +je moje zivljenje . . . + +*Matilda* ({mehkeje}). Gospod Gornik, zakaj se ne skrijete? Zakaj ne +pobegnete v samoto, v gozd? Jaz na Vasem mestu bi si napravila vilo +visoko gori, kje v gorovju, sredi jelk in skal . . . To bi bilo krasno +. . . imeli bi miru in veselja. + +*Gornik.* To nameravam, gospodicna Matilda. Hotel sem samó pogledati +svet. Po ocetovi smrti sem stopil iz hise, da bi si malo ogledal. Ali +svet je strasen. Samó malo ljudij je dobrih in iskrenih, ali jaz se +zamerim vsem, postenim in nepostenim. Nikar se ne hudujte name, +gospodicna Matilda. + +*Matilda.* Jaz se ne hudujem cisto nic, gospod Gornik. Samó . . . . +prisli ste takó neumno . . . . Zakaj niste rekli takoj, da ne marate +zame? + +*Gornik.* Kakó bi mogel reci kaj takega? . . . Hotel sem, toda beseda mi +je ostala na jeziku . . . Tudi pobegniti sem hotel ze davno; sinoci, +predsinocnjem. Ali drzalo me je nekaj za suknjo . . . Ah, jaz sem takó +mehak, takó neumen, takó len. Ni ga na svetu nesrecnejsega cloveka. + +*Matilda.* Ali zdaj vendar pojdete? + +*Gornik.* Gotovo, zdaj pojdem! . . . Domá je pospravljeno vse. Peter je +pospravil kovcege; popotna suknja lezi na zofi, palica na mizi. Vse je +pripravljeno. In kadar pojdem, napravim ovinek . . . dalec na okoli +pojdem, da ne zaidem na Vase stopnice in da mi ne padejo kovcegi iz +rok . . . + +*Matilda.* Prosim Vas, gospod Gornik, varujte se -- -- + +*Gornik.* Brez strahú, -- takó je zapisano . . . ({Vstane.}) Gospodicna +Matilda, ce se kedaj spomnite name, nikar se ne zgrazajte! + +*Matilda.* Bog z Vami, gospod Gornik . . . + +*Gornik* ({otozno}). Rad bi dal rokó gospodu Kadivcu. Prosim, +gospodicna, recite mu, da ga pozdravljam. + +*Matilda* ({k durim}). Fran! + + +17. prizor. + +*Prejsnja*, *Kadivec*. + +*Matilda.* Poslovi se od gospoda Gornika! + +*Kadivec.* Z Bogom, gospod Gornik . . Zakaj se niste hoteli takrat +streljati? + +*Gornik.* Se ne streljam rad; je zmirom nekaj nevarnosti zraven. -- +Oprostite mi, gospod Kadivec, nikoli nisem mislil nic hudega o Vas . . . + +*Kadivec.* Potujte srecno, gospod Gornik . . . Tudi jaz Vas nisem mislil +zaliti . . . ali zakaj ste bili takó nerodni? + +*Gornik.* Kakor je cloveku usojeno . . . . Z Bogom! + +*Kadivec* in *Matilda* ({ga spremita do vrat}). Z Bogom! -- ({Gornik +odide.}) + + +18. prizor. + +*Kadivec* in *Matilda*. + +({Kadivec in Matilda se oddahneta.}) +*Matilda.* In stric? + +*Kadivec.* Hm! + +*Matilda.* To bo nekaj strasnega . . . + +*Kadivec.* Ah, -- tega se je treba otresti; skrajni cas je. Cemu se +klativa tod okoli, po teh sobah, Matilda? Zakaj bi ne zivela zase, -- +koga potrebujeva poleg sebe? Jaz sem sit tega zivljenja . . . + +*Matilda.* In kaj mislis? + +*Kadivec.* Nic posebnega. To je vendar smesno . . ({Vstane.}) Bóga mi, +sele zdaj, v tem trenotku mi je prislo na pamet, kako neizmerno neumno +je to. Zakaj ticiva pod nadzorstvom? Kdo je kaj storil zame in zate? +. . . Zakaj bi si ne izbrala drugega stanovanja? . . Stric naju vzgaja, -- +kaksna vzgoja! Midva se tudi samá lahko vzgajava! + +*Matilda.* Fran! + +*Kadivec.* Preneumno je to! -- Ti zivis od denarja svojega oceta, jaz od +denarja svoje matere . . . Odvisna nisva od nikogar, -- in vendar +trepeceva pred tem clovekom. Neumno, sakrament! + +*Matilda.* Ali Fran, ti si nehvalezen! + +*Kadivec.* Ah, hvaleznost! . . . Kadar pride, mu porecem energicno: +»Gospod doktor, dajte mi racun o svojem gospodarstvu, o svojih stroskih, +o tisti neumni vzgoji. Jaz sem tega zivljenja sit!« + + +19. prizor. + +*Prejsnja*, *Grozd*. + +*Grozd* ({zacuden}). Kje pa je Gornik? + +*Kadivec* ({malodusno}). Ah . . . Gornik . . . + +*Matilda.* No . . . Gornik . . . + +*Grozd.* Kaj je z Gornikom? + +*Matilda.* Sel je. + +*Grozd.* Kakó to, da je sel . . . . Kaj sta govorila? + +*Matilda.* Ah, . . . nic posebnega . . . + +*Grozd.* Fran, pojdi studirat! + +*Kadivec.* Gospod doktor . . . + +*Grozd.* Gospod doktor? . . Pojdi studirat! . . + +*Kadivec.* Povedati Vam imam nekaj zelo vaznega. + +*Grozd.* Glej, glej . . ({Razjarjen.}) To je impertinentno. ({Matildi.}) +Kaj sta govorila? + +*Matilda.* Stricek -- -- -- + +*Grozd.* Kaj si mu odgovorila? + +*Matilda.* Ali stricek, saj me se nic prasal ni. + +*Grozd* ({prepaden}). Kakó, da te ni nic prasal? ({Nekdo trka, vstopi +Grudnovka.}) + + +20. prizor. + +*Prejsnji*, *Grudnovka*. + +*Grozd* ({hladno}). Zeló me veseli, milostiva. Od kod ta cast? + +*Grudnovka.* Dober dan, gospod doktor. ({Kadivcu in Matildi.}) Dober +dan. -- ({Grozdu.}) Prisla sem Vas svarit, gospod doktor! . . . + +*Grozd.* S tabo bom govoril pozneje, Matilda; -- in s tabo, Fran! + +*Kadivec.* Jaz bi tudi rad govoril z Vami . . . + +*Matilda.* Fran! ({Kadivec in Matilda odideta.}) + + +21. prizor. + +*Grozd*, *Grudnovka*. + +*Grozd* ({gleda molcé za njima, po prestanku}). Prisli ste me svarit? + +*Grudnovka.* Dà . . . na Vaso in seveda tudi na svojo korist. + +*Grozd.* Seveda, -- sedite prosim! + +*Grudnovka.* Vi veste, da je ta razdor jako neumen. + +*Grozd.* Kdo ga je provzrocil? + +*Grudnovka.* To se ne prasa. -- Ali mislite, gospod doktor, da so sanse +na Vasi strani? + +*Grozd.* Jaz mislim to. + +*Grudnovka.* Torej se varate. Tehtnica je sedaj cisto ravnotezna, niti +za betvico niste boljsi. Ce se pametno ne okrenemo, pademo vsi skupaj. + +*Grozd.* Prisli ste k meni v skrbéh . . Do mene Vam ni nic, to je +gotovo; -- kaj torej nameravate? + +*Grudnovka.* Do Vas mi res ni veliko; vsak skrbi zase. Ali ravno +zategadelj sem prisla k Vam. Nasa rec je vzajemna . . . Prosim, +poslusajte: -- recimo, da se pricne boj na zivljenje in smrt. Doslej smo +se greli vsi skupaj pod enim plascem, in pod tem plascem se je godilo +precej nedelikatnih stvari. Ce se pricne boj na zivljenje in smrt, bodo +prihajale na dan te nedelikatne stvari; a v svetli luci se vidijo take +nedelikatnosti se bolj nedelikatne, kot so v resnici. Nam bi to ne bilo +prijetno, -- ali bi bilo prijetno Vam? + +*Grozd.* Kdo mi more kaj ocitati? + +*Grudnovka.* Dobro, -- tako bi lahko rekli z vsem ponosom, -- ko bi +imeli za sabo kakorsnokoli zaslombo. Ali glejte, tehtnica je ravnovésna +. . Tudi Vam se je izvil Gornik iz rok. + +*Grozd* ({prestrasen}). Kakó, da se mi je izvil iz rok? + +*Grudnovka* ({smejé}). Kaj res mislite --? + +*Grozd* ({v zadregi}). Jaz ne mislim nic . . . ({Gre korak po sobi, +zamisljen, prepaden.}) Takó se mi je izvil iz rok . . . + +*Grudnovka.* Treba se je tolaziti. Vi ste bili prav tako nerodni kakor +moj moz . . . Nekaj smesnega je bilo na tem razdoru, ali lahko bi se +blamirali se bolj . . . Zdaj je cas, da se stvar zakrije in pozabi . . . + +*Grozd* ({pocasi}). Milostiva, jaz Vam nic ne zaupam. Ali ste prisli, da +bi spravili iz mene besedo, ali ste me prisli plasit? . . . Danes so +bili pri meni ljudje, ki ste jih se vceraj drzali na konopcu! . . . + +*Grudnovka.* Ali, gospod doktor, kako govorite? Jutri bodo tisti ljudje +zopet pri meni, ce zapiha veter le nekoliko na mojo stran. Prisli so k +Vam, ker so se zmotili. Ti ljudje bi bili dober termometer, ko bi ne +bili tako neumni . . Nevarnost je cisto drugod. Ce hocemo ostati, kar +smo, namrec _narod_, je treba, da spravimo svoje stvari pod streho in da +se pripravimo . . . . Kaj ste storili Scuki? + +*Grozd.* Kako ste vi vsi natanko zacutili, da me je nekdo ranil, da so +se mi zazibala tlà pod nogami. ({Razjarjen.}) Ali jaz vam recem, vam +vsem skupaj, da to ni moja poslednja ura. Varali ste se jako . . . Kakó +me hocete ponizati, kako hodite okoli mene, kakor okoli bolnega otroka! +. . . Ali jaz nisem slab, nisem bolan . . . Cemu prihajate s tistimi +strahovi? Tudi strahov se ne bojim . . . Kaj morem zato, ce mi je +zavezal cevelj na levi nogi? Ali sem mu zapovedal? . . . Tudi Vi ste se +zmotili! -- Kaj sem izgubil v tem casu, v teh kratkih dneh? Nicesar +nisem izgubil, niti trohice svoje moci . . . Vrnil se bo k meni, skesan +in majhen . . . Poznam te ljudi . . . Vrnil se bo goljufan, raztrgan in +slab. Jaz poznam te strahove! Mnogo jih je ze bilo in vsi so poginili, +jaz pa sem ostal . . . Zmotili ste se nad mano, milostiva! Tehtnica je +ravnovesna, sanse so enake? . . . Hej! . . . Jaz zaklicem, samó +pomignem, in narod hodi za mano . . . Dà, neumna je ta slabost; prisla +je samó slucajno, od obile vecerje . . . Tako ste se zmotili nad menoj, +ravno v tej uri, ko stojim visje nego sem stal kdaj prej . . . Gornik se +mi je izvil iz rok? . . . Varate se; on ne more iz mojih rok, privezal +sem ga z mocnimi jermeni . . . Obslo me je nekaj slabosti, in v tistih +trenotkih sem mislil tudi jaz, da drsam navzdol. Ali moja tla so trdna, +nenavadno trdna! -- + +*Grudnovka* ({vstane}). Torej pozneje, gospod doktor. Ce mislite, da se +ni zadnji cas, tedaj potrpimo. Na svidenje! + +*Grozd.* Nisem mislil takó. Naj me pride Vas moz prosit oproscenja. +Lahko mu oprostim, ker nimam od njega ne skode, ne koristi . . . + +*Grudnovka.* Dokler govorite o oproscenju, se o spravi ne more govoriti. +Pozneje torej. ({Mraci se.}) + +*Grozd.* Torej nikoli . . . ({Katarina pride.}) + + +22. prizor. + +*Prejsnja*, *Katarina*. + +*Katarina.* Vino je pripravljeno. Ali hoces luci? + +*Grozd.* Ne. ({Katarina odide.}) + + +23. prizor. + +*Grozd*, *Grudnovka*. + +*Grudnovka* ({vstane, odhaja}). Prisla sem Vas svarit; varujte se; taki +strahovi kakor je Scuka so nevarni. + +*Grozd* ({tisje}). Jaz se jih ne bojim . . . ({Hipoma neodlocno.}) Toda +. . . zahvalim Vas, milostiva . . . Ali res mislite, da je tehtnica +ravnovesna, da je cas skrajen? + +*Grudnovka.* Vi ste rekli, da ni. + +*Grozd* ({zamisljen}). Leglo mi je na srce, in nece stran! -- Z Bogom, +milostiva! + + +24. prizor. + +*Prejsnja*, *Siratka*, *Klander*, *Kremzar* ({pridejo prepadeni}). + +*Siratka.* Ali ste slisali, kaj je napravil? + +*Kremzar.* To presega vse meje dostojnosti. + +*Klander.* Zapreti takega cloveka! Saj je zblaznel. Na cesti naj ga +aretirajo. + +*Grozd* ({prestrasen}). Kaj je napravil Scuka? + +*Siratka.* Slab dovtip je napravil; ali taki dovtipi so nevarni, -- vrag +vedi, kaj lahko pride iz takih dovtipov. Prosim, cujte: -- + +*Kremzar.* Na tak nacin se rusijo ideali; takó se spodkopuje vera v +avtoritete. To bi morala zabraniti vlada! -- + +*Klander.* Policija bi morala poseci vmes! + +*Siratka.* Cujte! ({Velik list papirja v roki.}) »Jaz ne govorim za +tiste ljudi, ki niso vec ljudje s krvjó in mesom, temvec stevilke v +tolpi; ne za tiste ljudi, ki se jim zdé fraze o narodovem blagru, o +narodovih idealih, o avtoritetah, tradicijah, zákonih in tako dalje +svete in nedotakljive. Zakaj to niso vec ljudje, temvec stevilke v +tolpi, brez zivljenja in brez ponosa . . . Za tiste govorim, ki jim je +ljubsa cinicna resnica, nego blagoslovljena laz . . .« Prosim, +poslusajte, ali ni to blazno? -- + +*Grozd.* Kje je dal to tiskat? Kdo se je predrznil to tiskat --? + +*Klander.* Le naprej. + +*Siratka.* Prosim. -- Gospod doktor, prosim. Tukaj meri na Vas, -- +imenuje Vas indirektno, oprostite, -- svinjo. + +*Kremzar.* Impertinentno, nedostojno! + +*Siratka.* »Doktor Grozd bi bil rad minister ali vsaj dvorni svetnik, -- +za narodov blagor. Tudi doktor Gruden bi bil rad minister ali dvorni +svetnik, -- tudi za narodov blagor. Vse, dragi moji, vse za narodov +blagor. Kdor dandanes javno laze, -- laze za narodov blagor. Kdor govori +javno resnico, -- ga smesijo in preganjajo ter napósled unicijo, -- za +narodov blagor! -- In za narodove ideale; -- ta narod ima namrec ideale +-- in koliko idealov! Le prestopi se nerodno na cesti, pa stopis idealu +na kurje okó! In kaksni boji se bijejo za te ideale! Ti, dragi moj, +nimas nobenih idealov, niti ne ves, kaj so ideali, tudi tvoj prijatelj +jih nima. Ali ti in tvoj prijatelj skupaj se imenujeta narod ter imata +ideale! In za te vajine ideale se borita doktor Grozd in doktor Gruden. +Doktor Grozd bi dal za te vajine ideale svojo necakinjo in doktor Gruden +svojo zeno . . Za te ideale in za narodov blagor!« + +*Kremzar.* Impertinentno. + +*Siratka.* »Doktor Grozd in doktor Gruden sta postena cloveka. Zakaj bi +ne skrbela zase, kakor skrbimo zase mi drugi? Ti, dragi moj, trgujes s +suknjami, doktor Grozd trguje z narodovimi ideali! Razlocek je samó ta, +da je suknjo tezje napraviti in tezje zakrpati, nego navaden ideal . . .« + +*Klander.* In ljudje ga poslusajo . . . + +*Siratka.* V predmestju, v tistih zakotnih gostilnah si je zbral svoje +brloge in svoje ljudi . . . Kaj bo iz tega? + + +25. prizor. + +*Prejsnji*, *Mrmolja* in *Mrmoljevka*. + +*Mrmolja.* Gospôda, -- gospod doktor . . . . Jaz nisem mislil, da bi +bilo mogoce kaj takega v nasem pohlevnem, poboznem narodu . . . +Pomislite, prosim . . . + +*Kremzar.* Ali ste tudi Vi ze citali? + +*Mrmoljevka.* Gospod doktor, v Vasih rokah je zdaj resitev, je pomoc. In +takega cloveka ste gojili na svojih prsih, da zdaj s svojim cinizmom +podira, kar so zidali najidealnejsi nasi mozje v tolikih in tolikih +trudapolnih letih, s sveto ljubeznijo v srcu, polni zvisenih idej, +posebno tiste svete ideje, ki dandanes -- + +*Grudnovka.* Gospod doktor, ali mislite, da ni skrajni cas? . . . + +({Zmraci se.}) + + +26. prizor. + +*Prejsnji*, *Gruden* ({prisope razburjen}). + +*Gruden.* Doktore; -- stvar je pri kraju, stran z neumnostmi. Zdaj +moramo nastopiti energicno, vsi skupaj, vsi posteni in pametni ljudje! + . . . Meni so razbili okna . . . + +*Vsi.* Ah . . .! Kdo? Kdaj? + +*Grudnovka.* Tebi prvemu? + +*Gruden.* Par ljudij, neizobrazenih, polpijanih; ce so delali iz objesti +ali v resnici, -- meni ni bilo lahko pri srcu. Jaz se bojim takih +ljudij. + +*Grozd.* Ali je bil Scuka med njimi? + +*Gruden.* Slisal sem njegov glas, -- smejal se je. Stal sem na +stopnicah, -- a potem preko vrta k tebi. + +*Grozd.* Stopimo mu na tilnik, da bo odprl ocí . . . ({Dá Grudnu rokó.}) + +*Gruden.* Oprosti, doktore! + +*Mrmolja.* Jaz mislim, da je to eden najvaznejsih trenotkov v zgodovini +nasega naroda. + + +27. prizor. + +*Prejsnji*, *Kadivec*, *Matilda*. + +*Kadivec.* Gospod doktor, -- mislila sva, da ste sami. + +*Grozd.* Kaj je? + +*Kadivec.* Predstavljam Vam svojo nevesto! + +*Grozd.* Tepec! Pojdi studirat! + +*Kadivec.* Matilda, -- se danes pojdeva studirat; -- na Dunaj! + +({Sipe na oknu zazvenkecejo na tlà, zunaj hrup, smeh in nerazumljivi +klici; vsi prepadeni, -- hipoma se hrup deloma poleze.}) + +*Glas Scukov* ({pod oknom}). Gospod doktor, -- doktor Grozd! ({Pocasi, -- +zelo glasno, razlocno, s kratkimi prestanki.}) Ali niste cutili, da sem +Vas vgriznil, -- -- ko sem Vam zavezal cevelj na levi nogi? -- -- Moji +zobje so bili -- -- strupeni. -- -- Kmalu boste legli na postelj, -- -- +in z Vami bo legel narodov blagor -- -- in bodo legli narodovi ideali -- +-- Zakaj zacenja se boj -- -- proti blagru naroda -- -- proti narodovim +idealom. -- -- Do svidenja! -- + +({Okna zazvenkecejo z nova; zunaj hrup in smeh.}) + +*Grozd.* Gospôda, zberite se okoli mene v tem tezkem trenotku. Vsi +cutimo, da je v nevarnosti najsvetejse, kar imamo, da so v nevarnosti +najdrazje nase svetinje. Tisti strup, ki ga dihajo ze oddavna veliki, +propali narodi, se hoce priplaziti tihotapsko v verni, nedolzni nas +narod . . . Gospôda -- meni je tezko pri srcu -- ostavite me . . . +Siratka, poklicite Gornika . . . on je nasa resitev . . . poklicite +Gornika . . . Matilda! . . . + +({Matilda in Kadivec pri vratih.}) + +*Matilda.* Z Bogom, stricek! + +*Grozd.* Kam gres, Matilda? + +*Matilda.* Na Dunaj, stricek! + + +28. prizor. + +*Prejsnji*, *Gornik*. + +*Gornik* ({v angleskem plascu, kovceg v roki, sluga za njim.}) Z Bogom, +gospod doktor; z Bogom, gospôda; ni mi dalo srce, da bi Vas ne pogledal +se enkrat. Z Bogom! + +*Grozd.* Gospod Gornik! + +*Kadivec.* Stran, gospod Gornik! + +*Gornik* ({se okrene}). Z Bogom! ({Odide.}) + +*Grozd* ({unicen}). Matilda! + +*Grudnovka.* Ali ste resnicno upali? Skrajni cas je bil . . . glejte! + +*Matilda* in *Kadivec*. Z Bogom! ({Odideta.}) + +*Grozd* ({pocasi proti levi}). Ostavite me! . . . Kdo je razbil te sipe? -- + +Tisk »Národne tiskarne« v Ljubljani. + + + + + +End of the Project Gutenberg EBook of Za narodov blagor, by Ivan Cankar + +*** END OF THIS PROJECT GUTENBERG EBOOK ZA NARODOV BLAGOR *** + +***** This file should be named 34126-8.txt or 34126-8.zip ***** +This and all associated files of various formats will be found in: + https://www.gutenberg.org/3/4/1/2/34126/ + +Produced by Peter Podgorsek, Mariano Cecowski and the +Online Distributed Proofreading Team at https://www.pgdp.net +(This book was produced from scanned images of public +domain material from the Google Print project.) + + +Updated editions will replace the previous one--the old editions +will be renamed. + +Creating the works from public domain print editions means that no +one owns a United States copyright in these works, so the Foundation +(and you!) can copy and distribute it in the United States without +permission and without paying copyright royalties. Special rules, +set forth in the General Terms of Use part of this license, apply to +copying and distributing Project Gutenberg-tm electronic works to +protect the PROJECT GUTENBERG-tm concept and trademark. Project +Gutenberg is a registered trademark, and may not be used if you +charge for the eBooks, unless you receive specific permission. If you +do not charge anything for copies of this eBook, complying with the +rules is very easy. You may use this eBook for nearly any purpose +such as creation of derivative works, reports, performances and +research. They may be modified and printed and given away--you may do +practically ANYTHING with public domain eBooks. Redistribution is +subject to the trademark license, especially commercial +redistribution. + + + +*** START: FULL LICENSE *** + +THE FULL PROJECT GUTENBERG LICENSE +PLEASE READ THIS BEFORE YOU DISTRIBUTE OR USE THIS WORK + +To protect the Project Gutenberg-tm mission of promoting the free +distribution of electronic works, by using or distributing this work +(or any other work associated in any way with the phrase "Project +Gutenberg"), you agree to comply with all the terms of the Full Project +Gutenberg-tm License (available with this file or online at +https://gutenberg.org/license). + + +Section 1. General Terms of Use and Redistributing Project Gutenberg-tm +electronic works + +1.A. By reading or using any part of this Project Gutenberg-tm +electronic work, you indicate that you have read, understand, agree to +and accept all the terms of this license and intellectual property +(trademark/copyright) agreement. If you do not agree to abide by all +the terms of this agreement, you must cease using and return or destroy +all copies of Project Gutenberg-tm electronic works in your possession. +If you paid a fee for obtaining a copy of or access to a Project +Gutenberg-tm electronic work and you do not agree to be bound by the +terms of this agreement, you may obtain a refund from the person or +entity to whom you paid the fee as set forth in paragraph 1.E.8. + +1.B. "Project Gutenberg" is a registered trademark. It may only be +used on or associated in any way with an electronic work by people who +agree to be bound by the terms of this agreement. There are a few +things that you can do with most Project Gutenberg-tm electronic works +even without complying with the full terms of this agreement. See +paragraph 1.C below. There are a lot of things you can do with Project +Gutenberg-tm electronic works if you follow the terms of this agreement +and help preserve free future access to Project Gutenberg-tm electronic +works. See paragraph 1.E below. + +1.C. The Project Gutenberg Literary Archive Foundation ("the Foundation" +or PGLAF), owns a compilation copyright in the collection of Project +Gutenberg-tm electronic works. Nearly all the individual works in the +collection are in the public domain in the United States. If an +individual work is in the public domain in the United States and you are +located in the United States, we do not claim a right to prevent you from +copying, distributing, performing, displaying or creating derivative +works based on the work as long as all references to Project Gutenberg +are removed. Of course, we hope that you will support the Project +Gutenberg-tm mission of promoting free access to electronic works by +freely sharing Project Gutenberg-tm works in compliance with the terms of +this agreement for keeping the Project Gutenberg-tm name associated with +the work. You can easily comply with the terms of this agreement by +keeping this work in the same format with its attached full Project +Gutenberg-tm License when you share it without charge with others. + +1.D. The copyright laws of the place where you are located also govern +what you can do with this work. Copyright laws in most countries are in +a constant state of change. If you are outside the United States, check +the laws of your country in addition to the terms of this agreement +before downloading, copying, displaying, performing, distributing or +creating derivative works based on this work or any other Project +Gutenberg-tm work. The Foundation makes no representations concerning +the copyright status of any work in any country outside the United +States. + +1.E. Unless you have removed all references to Project Gutenberg: + +1.E.1. The following sentence, with active links to, or other immediate +access to, the full Project Gutenberg-tm License must appear prominently +whenever any copy of a Project Gutenberg-tm work (any work on which the +phrase "Project Gutenberg" appears, or with which the phrase "Project +Gutenberg" is associated) is accessed, displayed, performed, viewed, +copied or distributed: + +This eBook is for the use of anyone anywhere at no cost and with +almost no restrictions whatsoever. You may copy it, give it away or +re-use it under the terms of the Project Gutenberg License included +with this eBook or online at www.gutenberg.org + +1.E.2. If an individual Project Gutenberg-tm electronic work is derived +from the public domain (does not contain a notice indicating that it is +posted with permission of the copyright holder), the work can be copied +and distributed to anyone in the United States without paying any fees +or charges. If you are redistributing or providing access to a work +with the phrase "Project Gutenberg" associated with or appearing on the +work, you must comply either with the requirements of paragraphs 1.E.1 +through 1.E.7 or obtain permission for the use of the work and the +Project Gutenberg-tm trademark as set forth in paragraphs 1.E.8 or +1.E.9. + +1.E.3. If an individual Project Gutenberg-tm electronic work is posted +with the permission of the copyright holder, your use and distribution +must comply with both paragraphs 1.E.1 through 1.E.7 and any additional +terms imposed by the copyright holder. Additional terms will be linked +to the Project Gutenberg-tm License for all works posted with the +permission of the copyright holder found at the beginning of this work. + +1.E.4. Do not unlink or detach or remove the full Project Gutenberg-tm +License terms from this work, or any files containing a part of this +work or any other work associated with Project Gutenberg-tm. + +1.E.5. Do not copy, display, perform, distribute or redistribute this +electronic work, or any part of this electronic work, without +prominently displaying the sentence set forth in paragraph 1.E.1 with +active links or immediate access to the full terms of the Project +Gutenberg-tm License. + +1.E.6. You may convert to and distribute this work in any binary, +compressed, marked up, nonproprietary or proprietary form, including any +word processing or hypertext form. However, if you provide access to or +distribute copies of a Project Gutenberg-tm work in a format other than +"Plain Vanilla ASCII" or other format used in the official version +posted on the official Project Gutenberg-tm web site (www.gutenberg.org), +you must, at no additional cost, fee or expense to the user, provide a +copy, a means of exporting a copy, or a means of obtaining a copy upon +request, of the work in its original "Plain Vanilla ASCII" or other +form. Any alternate format must include the full Project Gutenberg-tm +License as specified in paragraph 1.E.1. + +1.E.7. Do not charge a fee for access to, viewing, displaying, +performing, copying or distributing any Project Gutenberg-tm works +unless you comply with paragraph 1.E.8 or 1.E.9. + +1.E.8. You may charge a reasonable fee for copies of or providing +access to or distributing Project Gutenberg-tm electronic works provided +that + +- You pay a royalty fee of 20% of the gross profits you derive from + the use of Project Gutenberg-tm works calculated using the method + you already use to calculate your applicable taxes. The fee is + owed to the owner of the Project Gutenberg-tm trademark, but he + has agreed to donate royalties under this paragraph to the + Project Gutenberg Literary Archive Foundation. Royalty payments + must be paid within 60 days following each date on which you + prepare (or are legally required to prepare) your periodic tax + returns. Royalty payments should be clearly marked as such and + sent to the Project Gutenberg Literary Archive Foundation at the + address specified in Section 4, "Information about donations to + the Project Gutenberg Literary Archive Foundation." + +- You provide a full refund of any money paid by a user who notifies + you in writing (or by e-mail) within 30 days of receipt that s/he + does not agree to the terms of the full Project Gutenberg-tm + License. You must require such a user to return or + destroy all copies of the works possessed in a physical medium + and discontinue all use of and all access to other copies of + Project Gutenberg-tm works. + +- You provide, in accordance with paragraph 1.F.3, a full refund of any + money paid for a work or a replacement copy, if a defect in the + electronic work is discovered and reported to you within 90 days + of receipt of the work. + +- You comply with all other terms of this agreement for free + distribution of Project Gutenberg-tm works. + +1.E.9. If you wish to charge a fee or distribute a Project Gutenberg-tm +electronic work or group of works on different terms than are set +forth in this agreement, you must obtain permission in writing from +both the Project Gutenberg Literary Archive Foundation and Michael +Hart, the owner of the Project Gutenberg-tm trademark. Contact the +Foundation as set forth in Section 3 below. + +1.F. + +1.F.1. Project Gutenberg volunteers and employees expend considerable +effort to identify, do copyright research on, transcribe and proofread +public domain works in creating the Project Gutenberg-tm +collection. Despite these efforts, Project Gutenberg-tm electronic +works, and the medium on which they may be stored, may contain +"Defects," such as, but not limited to, incomplete, inaccurate or +corrupt data, transcription errors, a copyright or other intellectual +property infringement, a defective or damaged disk or other medium, a +computer virus, or computer codes that damage or cannot be read by +your equipment. + +1.F.2. LIMITED WARRANTY, DISCLAIMER OF DAMAGES - Except for the "Right +of Replacement or Refund" described in paragraph 1.F.3, the Project +Gutenberg Literary Archive Foundation, the owner of the Project +Gutenberg-tm trademark, and any other party distributing a Project +Gutenberg-tm electronic work under this agreement, disclaim all +liability to you for damages, costs and expenses, including legal +fees. YOU AGREE THAT YOU HAVE NO REMEDIES FOR NEGLIGENCE, STRICT +LIABILITY, BREACH OF WARRANTY OR BREACH OF CONTRACT EXCEPT THOSE +PROVIDED IN PARAGRAPH 1.F.3. YOU AGREE THAT THE FOUNDATION, THE +TRADEMARK OWNER, AND ANY DISTRIBUTOR UNDER THIS AGREEMENT WILL NOT BE +LIABLE TO YOU FOR ACTUAL, DIRECT, INDIRECT, CONSEQUENTIAL, PUNITIVE OR +INCIDENTAL DAMAGES EVEN IF YOU GIVE NOTICE OF THE POSSIBILITY OF SUCH +DAMAGE. + +1.F.3. LIMITED RIGHT OF REPLACEMENT OR REFUND - If you discover a +defect in this electronic work within 90 days of receiving it, you can +receive a refund of the money (if any) you paid for it by sending a +written explanation to the person you received the work from. If you +received the work on a physical medium, you must return the medium with +your written explanation. The person or entity that provided you with +the defective work may elect to provide a replacement copy in lieu of a +refund. If you received the work electronically, the person or entity +providing it to you may choose to give you a second opportunity to +receive the work electronically in lieu of a refund. If the second copy +is also defective, you may demand a refund in writing without further +opportunities to fix the problem. + +1.F.4. Except for the limited right of replacement or refund set forth +in paragraph 1.F.3, this work is provided to you 'AS-IS' WITH NO OTHER +WARRANTIES OF ANY KIND, EXPRESS OR IMPLIED, INCLUDING BUT NOT LIMITED TO +WARRANTIES OF MERCHANTIBILITY OR FITNESS FOR ANY PURPOSE. + +1.F.5. Some states do not allow disclaimers of certain implied +warranties or the exclusion or limitation of certain types of damages. +If any disclaimer or limitation set forth in this agreement violates the +law of the state applicable to this agreement, the agreement shall be +interpreted to make the maximum disclaimer or limitation permitted by +the applicable state law. The invalidity or unenforceability of any +provision of this agreement shall not void the remaining provisions. + +1.F.6. INDEMNITY - You agree to indemnify and hold the Foundation, the +trademark owner, any agent or employee of the Foundation, anyone +providing copies of Project Gutenberg-tm electronic works in accordance +with this agreement, and any volunteers associated with the production, +promotion and distribution of Project Gutenberg-tm electronic works, +harmless from all liability, costs and expenses, including legal fees, +that arise directly or indirectly from any of the following which you do +or cause to occur: (a) distribution of this or any Project Gutenberg-tm +work, (b) alteration, modification, or additions or deletions to any +Project Gutenberg-tm work, and (c) any Defect you cause. + + +Section 2. Information about the Mission of Project Gutenberg-tm + +Project Gutenberg-tm is synonymous with the free distribution of +electronic works in formats readable by the widest variety of computers +including obsolete, old, middle-aged and new computers. It exists +because of the efforts of hundreds of volunteers and donations from +people in all walks of life. + +Volunteers and financial support to provide volunteers with the +assistance they need are critical to reaching Project Gutenberg-tm's +goals and ensuring that the Project Gutenberg-tm collection will +remain freely available for generations to come. In 2001, the Project +Gutenberg Literary Archive Foundation was created to provide a secure +and permanent future for Project Gutenberg-tm and future generations. +To learn more about the Project Gutenberg Literary Archive Foundation +and how your efforts and donations can help, see Sections 3 and 4 +and the Foundation web page at https://www.pglaf.org. + + +Section 3. Information about the Project Gutenberg Literary Archive +Foundation + +The Project Gutenberg Literary Archive Foundation is a non profit +501(c)(3) educational corporation organized under the laws of the +state of Mississippi and granted tax exempt status by the Internal +Revenue Service. The Foundation's EIN or federal tax identification +number is 64-6221541. Its 501(c)(3) letter is posted at +https://pglaf.org/fundraising. Contributions to the Project Gutenberg +Literary Archive Foundation are tax deductible to the full extent +permitted by U.S. federal laws and your state's laws. + +The Foundation's principal office is located at 4557 Melan Dr. S. +Fairbanks, AK, 99712., but its volunteers and employees are scattered +throughout numerous locations. Its business office is located at +809 North 1500 West, Salt Lake City, UT 84116, (801) 596-1887, email +business@pglaf.org. Email contact links and up to date contact +information can be found at the Foundation's web site and official +page at https://pglaf.org + +For additional contact information: + Dr. Gregory B. Newby + Chief Executive and Director + gbnewby@pglaf.org + + +Section 4. Information about Donations to the Project Gutenberg +Literary Archive Foundation + +Project Gutenberg-tm depends upon and cannot survive without wide +spread public support and donations to carry out its mission of +increasing the number of public domain and licensed works that can be +freely distributed in machine readable form accessible by the widest +array of equipment including outdated equipment. Many small donations +($1 to $5,000) are particularly important to maintaining tax exempt +status with the IRS. + +The Foundation is committed to complying with the laws regulating +charities and charitable donations in all 50 states of the United +States. Compliance requirements are not uniform and it takes a +considerable effort, much paperwork and many fees to meet and keep up +with these requirements. We do not solicit donations in locations +where we have not received written confirmation of compliance. To +SEND DONATIONS or determine the status of compliance for any +particular state visit https://pglaf.org + +While we cannot and do not solicit contributions from states where we +have not met the solicitation requirements, we know of no prohibition +against accepting unsolicited donations from donors in such states who +approach us with offers to donate. + +International donations are gratefully accepted, but we cannot make +any statements concerning tax treatment of donations received from +outside the United States. U.S. laws alone swamp our small staff. + +Please check the Project Gutenberg Web pages for current donation +methods and addresses. Donations are accepted in a number of other +ways including including checks, online payments and credit card +donations. To donate, please visit: https://pglaf.org/donate + + +Section 5. General Information About Project Gutenberg-tm electronic +works. + +Professor Michael S. Hart was the originator of the Project Gutenberg-tm +concept of a library of electronic works that could be freely shared +with anyone. For thirty years, he produced and distributed Project +Gutenberg-tm eBooks with only a loose network of volunteer support. + + +Project Gutenberg-tm eBooks are often created from several printed +editions, all of which are confirmed as Public Domain in the U.S. +unless a copyright notice is included. Thus, we do not necessarily +keep eBooks in compliance with any particular paper edition. + + +Most people start at our Web site which has the main PG search facility: + + https://www.gutenberg.org + +This Web site includes information about Project Gutenberg-tm, +including how to make donations to the Project Gutenberg Literary +Archive Foundation, how to help produce our new eBooks, and how to +subscribe to our email newsletter to hear about new eBooks. |