diff options
Diffstat (limited to '34126-0.txt')
| -rw-r--r-- | 34126-0.txt | 4045 |
1 files changed, 4045 insertions, 0 deletions
diff --git a/34126-0.txt b/34126-0.txt new file mode 100644 index 0000000..8250951 --- /dev/null +++ b/34126-0.txt @@ -0,0 +1,4045 @@ +The Project Gutenberg EBook of Za narodov blagor, by Ivan Cankar + +This eBook is for the use of anyone anywhere at no cost and with +almost no restrictions whatsoever. You may copy it, give it away or +re-use it under the terms of the Project Gutenberg License included +with this eBook or online at www.gutenberg.org + + +Title: Za narodov blagor + Komedija v stirih dejanjih + +Author: Ivan Cankar + +Release Date: October 24, 2010 [EBook #34126] + +Language: Slovenian + +Character set encoding: UTF-8 + +*** START OF THIS PROJECT GUTENBERG EBOOK ZA NARODOV BLAGOR *** + + + + +Produced by Peter Podgorsek, Mariano Cecowski and the +Online Distributed Proofreading Team at https://www.pgdp.net +(This book was produced from scanned images of public +domain material from the Google Print project.) + + + + + + +ZA NARODOV BLAGOR + +Vse pravice (za prevajanje, uprizoritev itd.) pridržuje si +izključno založnik -- L. Schwentner v Ljubljani. + + * * * * * + +Napram gledališkim odrom -- rokopis. + +ZA NARODOV BLAGOR + +KOMEDIJA V ŠTIRIH DEJANJIH + +SPISAL + +IVAN CANKAR + +LJUBLJANA 1901 + +ZALOŽIL L. SCHWENTNER + + +Osebe: + + *Aleksij* pl. *Gornik*. + *Dr. Anton Grozd*, dež. poslanec, obč. svetnik itd. + *Katarina*, njegova žena. + *Matilda*, njegova nečakinja. + *Dr. Pavel Gruden*, drž. poslanec, obč. svetnik itd. + *Helena*, njegova žena. + *Jožef Mrmolja*, } obč. svetnika. + *Klander*, } + *Mrmoljevka.* + *Julijan Ščuka*, žurnalist. + *Siratka*, literat. + *Fran Kadivec*, jurist, sorodnik *Grozdov*. + *Profesor Kremžar.* + *Stébelce*, poet. + Slabo oblečen mlad človek. + Hišna pri *Grudnovih*. + Občinski svetniki. + + + + +PRVO DEJANJE + +{Pri Grozdovih; dostojno opravljen salon; na desni spredaj vhod v domače +sobe, v ozadju vrata v obednico; na levi okno, spredaj poleg okna mala +mizica z zofo in dvema stoloma; miza s stoli spredaj proti levi. Na +steni v ozadju sliki Bleiweisa in Vodnika.} + + +1. prizor. + +*Grozd* in njegova žena; pri oknu *Ščuka*, *Siratka* in *Kadivec*. +*Mrmolja* in *troje občinskih svetnikov* v frakovih stojé resno in +svečano pred Grozdom, ki se zdí raztresen in nervozen. + +*Mrmolja* ({nadaljuje slovesen govor}) . . . . . Takó je torej današnji +dan -- dan veselja in svečanih občutkov za ves naš mili narod, za vso +našo lepo domovino. Brez števila hvaležnih src pošilja danes ob Vaši +_šestdesetletnici_ vroče želje k Vsegamogočnemu, da Vas ohrani še mnoga +leta tistemu narodu, kateremu ste posvetili vse svoje moči in zmožnosti +in kateremu ste darovali toli in tolikrat svoje osebne interese, svoje +telesno zdravje in svoj duševni mir. Smelo rečem, da leži na vsem, kar +se je ustvarilo v teku zadnjih dvajsetih let velikega in blagoplodnega, +blagoslov Vaših rok, znoj Vašega truda. Po božji previdnosti vstajajo +narodu v najtežjih časih nesebični možje, ki ga vodijo s krepko rokó +mimo vseh nevarnosti in preko vseh nezgod po poti napredka do zaželjenih +smotrov. Izmed teh mož -- in ne zadnji izmed njih -- je naš dr. Grozd, +-- ste Vi. Narod se čuti srečnega, da Vam more izraziti svojo globoko +zahvalo, svojo neomejeno udanost, čuti se srečnega, da Vas vidi po +tolikih viharjih, tolikih mukah še vedno čilega in mladega na braniku +narodovih pravic. Zatorej dovolite, da Vam zakličem v imenu vsega naroda +-- v prvi vrsti v imenu meščanskega društva in društva hišnih posestnikov +-- ({Siratka vstane in zamahne z roko skozi okno}): Bog Vas ohrani Vaši +velespoštovani rodbini in narodu našemu, Bog Vas živi še mnoga leta! +({Zunaj pod oknom burno klicanje: »Živio!«}) + +*Grozd.* Presenetil me je . . ., ljubo presenetil ta nenadni in +nezasluženi izraz narodove dobrohotnosti. Verjemite mi, da sem delal, +kolikor je bilo v moji moči . . ., da nisem gledal nikoli ne na desno in +ne na levo, ne na _svojo_ korist in sploh ne na zasebno korist tega ali +onega . . . + +*Ščuka.* . . . temveč na korist naroda. + +*Siratka*, *Mrmolja*. Takó je. + +*Grozd* ({s povdarkom}). Na korist naroda! ({Prekine svoj prejšnji +svečani ton; hladno.}) Sprejmite mojo iskreno zahvalo, v imenu mojem in +moje rodbine. ({Se obrne od Mrmolje; ženi v ospredju, hitro in manj +glasno:}) Jaz zahtevam, da se Matilda preparira na svojo ulogo, kakor se +spodobi. Obleče naj se dobro: vrat odkrit in gole roke! Oprede naj ga, +omreži in ovije; Gornik je tepec. Pojdi! ({Katarina odide. Mrmolja in +drugi so se v tem pridružili Siratki, Ščuki in Kadivcu.}) + + +2. prizor. + +*Prejšnji brez Katarine.* + +*Ščuka* ({Mrmolji}). Koliko časa pa ste se učili? + +*Grozd.* Pustite neumnosti! ({Zunaj novo klicanje; Grozd odide -- dvoje +občinskih svetnikov za njim -- vsi skozi obednico. Ostali ostanejo, +Siratka gleda skozi okno.}) + +*Mrmolja.* Lepi so taki dnevi. Človek se čuti idealnega in nekaka +svetloba . . . . nekaka gorkota . . . + +*Ščuka.* Nehajte, saj ne govorite z narodom. + +*Siratka* ({Ščuki}). Ali si ga že videl? + +*Ščuka.* Koga? + +*Kadivec.* Njega, drugega ni. + +*Ščuka.* Gornika torej. Videl sem ga: debel človek je. + +*Prvi občinski svetnik* ({jako resno}). Jaz mislim, da bo njegov prihod +. . . takorekoč njegov nastop v našem javnem življenju v nenavaden +blagor . . . mislim namreč, na veliko korist celokupnega naroda. + +*Ščuka.* Kako pa pridete do tega? + +*Prvi občinski svetnik* ({prestrašen}). Ne . . . jaz le tako mislim . . . +oprostite . . . + +*Siratka.* St. . . . pozor! ({Spodaj so utihnili; slišijo se posamezne, +nerazumljive besede Grozda, ki govori na balkonu v obednici.}) + +*Ščuka* ({zamahuje z rokó}). Na-ród . . . delo-vánje . . . na-rôd . . . +nèse-bičnost . . . ({Mrmolji}) Čemu pa mislite, da kriče ti ljudje tam +doli? + +*Mrmolja.* Meni se zdi, da je to eden najvažnejših trenutkov v razvoju +našega naroda. + +*Ščuka* ({Siratki}). Ali si ga to tudi naučil? ({Mrmolja vstane +ozlovoljen ter odide v obednico; za njim prvi obč. svetnik.}) + + +3. prizor. + +*Ščuka*, *Siratka*, *Kadivec*. + +*Siratka.* Nocoj si posebno grenak. + +*Ščuka.* Nervoznost se je polastila tud mene. Zdaj grè namreč za velike +rečí. + +*Kadivec.* Za velike rečí gré. + +*Ščuka.* Ti torej spoznavaš, zato si prepáden. -- Ali zvonijo pred njim +in za njim? + +*Siratka.* Na kakšen način? + +*Ščuka.* No, jaz si tako predstavljam. To bi moralo biti. Godci spredaj +in godci zadaj, koder hodi in kamor séde. Ali ne potuje kakor kralj po +deželi? Današnje slavlje je namenjeno njemu, ne Grozdu. + +*Siratka.* Ti ne gledaš stvarí s tistega stališča, s katerega jo je +treba gledati. Upoštevati je namreč treba celokupno korist narodovo. + +*Ščuka* ({vstane}). Vrag te vzêmi! ({V obednici zazvené kozarci; Grozd +iz obednice.}) + + +4. prizor. + +*Prejšnji*, *Grozd*. + +*Grozd.* Ali ne izvolite kozarec vina v obednici, gospod Siratka? + +({Siratka se pokloni in odide v obednico.}) + +*Grozd.* Gospod Ščuka, prosim! ({Pozove ga k sebi; Kadivec odide za +Siratko.}) Vi ste v zadnjem času napravili toliko neumnosti, da jih je +skoro preveč. Kdo Vam je pravil tisto reč o Golobu? Kdo Vam je pravil +tisto laž? + +*Ščuka* ({govori ves čas zelo mirno in resno}). Laži mi ni pravil nihče +in sploh ne gre za to, kdo mi je pravil tisto stvar. Ali je resnična ali +ni resnična, o tem ni govorjenja. Če komu koristi, ali če komu škoduje, +tudi to je vseeno: povedati jo je treba ljudém. + +*Grozd* ({sede}). Vi ste nervozni, -- izmed tistih ljudi ste, ki vohajo +in tipajo okoli stvarí, ki jih nič ne brigajo, brskajo nepoklicani po +tujem blatu in se potem čudijo, če dobe zasluženo brco. + +*Ščuka.* To ne spada sem. Kdo ga je uničil? -- to je vprašanje. + +*Grozd.* Nihče ne umrje naravne smrti . . . . Golob je mrtev in +postavimo mu spomenik; to je vse, kar se dá storiti, -- in vse, kar je +potrebno. + +*Ščuka.* Če ste nedolžni nad njim, zakaj se bojite njegovih pisem? -- On +je bil pošten človek. + +*Grozd.* Revolucijonar je bil. Jaz ne dajem kruha ljudem, da bi mi rasli +čez rame, da bi delali proti meni. Prvo je meni _moj_ blagor. To +upoštevajte, prosim! + +*Ščuka.* Jaz imam svojo vest in svoje prepričanje. + +*Grozd.* Žurnalist ne sme imeti prepričanja! . . . Tisti nepotrebni +članek o Golobu torej lepo spravite in ne vznemirjajte ljudi z idealnimi +ekstravagancami; to je zastarelo. Kdor hoče biti samostojen ali celo +revolucijonar, mora biti pripravljen na stradanje. Golob je stradal in +izstradal, kakor je hotel; to ne briga dalje nikogar in mene in Vas +najmanj. + +*Ščuka.* Tedaj ste ubili človečnost. -- + +*Grozd.* Je ni bilo nikoli . . . ({Vstane, jako hladno.}) Vi ste v moji +službi, to sem Vam hotel povedati. Uvažujem Vas, ker ste nadarjen +človek; ali rabite to nadarjenost, kakor Vam je plačana. Na ta način bo +vse v redu. Brzdajte se in glejte, da me ne spravite v položaj, ki bi +bil siten ne meni, temveč Vam. Tako je torej reč končana. ({Odhaja; ozré +se še enkrat po Ščuki}). Povabil sem Vas nocoj na večerjo. ({Grè proti +sobi na desni spredaj.}) + +*Ščuka* ({ko odhaja}). Res, čas je, da bi bila reč končana. ({Odide +počasi v obednico.}) + + +5. prizor. + +*Grozd*; *Katarina in Matilda* ({iz sobe na desni}). + +*Grozd.* Dolgo sta rabili. ({Matildi:}) Čemu pa so potrebne te čipke na +prsih? + +*Matilda.* Jaz tudi ne vem, čemu so potrebne, striček, ali ker so že +gori, mislim, da jih pustimo. + +*Grozd.* Pričakujem, Matilda, da boš napravila svojo stvar, kakor se +spodobi. Gornik je človek neokreten, preprost, in zdi se mi, da ne +zahteva veliko. Ker je neokreten in preprost, mu ugaja najbrž +razbrzdanost in koketnost. To uvažuj! V ta namen bi bilo dobro, da bi +bila tvoja toaleta še bolj enostavna . . . + +*Katarina.* Anton! + +*Grozd.* Nisem te ogovarjal . . . Frizura bi bila lahko bolj nemarna . . . +par kodrov naj bi viselo na čelo . . . samo na eni strani; to napravi +vtis predrznosti. In o priliki se dàj za minuto na poezijo, na +sentimentalnost, tudi to je koristno. Ali ne več kot za minuto. + +*Matilda.* Ne bojte se zame, striček; jaz mislim, da imam veliko darú za +komedijo in tudi veselja imam zánjo . . . . Prosim Vas, tetka, ne bodite +žalostni; kaj ne vidite, da igramo samo komedijo? + +*Grozd* ({Matildi}). Zdi se mi, da me ne razumeš dobro. ({*Kadivec* +pride iz obednice, pogleda v salon ter se vrne.}) + +*Matilda.* Ne samó komedijo? + +*Katarina.* Jaz se bojim zate, Matilda. + +*Grozd.* Odloži za nocoj svoj pusti obraz. ({Matildi:}) Pazi se torej, +premisli vsak pogled in vsako gesto. Zvečer pride Grudnovka, in +Grudnovka je lepa ženska . . . . Delaj, kakor sem ti povedal! ({Odide v +obednico.}) + + +6. prizor. + +*Matilda*, *Katarina*, potem *Kadivec*. + +*Katarina* ({otožno}). Matilda! + +*Matilda* ({z glasnim smehom}). Ali tetka! + +*Kadivec* ({hitro iz obednice}). Matilda! Vprašam te pri živem Bogu +. . . . zdi se mi, da se tod okoli nekaj prede . . . Protestiram proti +Tvojemu razžaljivemu smehu! Kaj se godi? Na dan z besedo! + +*Matilda* ({afektirano}). Dragi Frane, bratranec moj . . . + +*Kadivec.* Vrag ti vzêmi bratranca . . . Oprostite, tetka! . . . Pa s +kakšno glorijo ga pričakujete. To je naravnost -- oprostite, tetka -- +impertinentno! Tisti višji oziri, tiste obče koristi, narodov blagor in +tako dalje -- humbug, laž, neumnost . . . oprostite tetka! . . . Kaj pa +je na tem človeku, kaj pa je na tem tepcu; kaj pa imate z njim? + +*Katarina* ({z dobrodušnim nasmehom, mirno}). Fran, ti se vedeš jako +nedostojno. + +*Kadivec.* To je čisto vseeno, zdaj ne gre za dostojnost. Ti, Matilda, +jaz ti rečem . . . oprostite tetka . . . Kar leži danes v zraku je nekaj +({s povdarkom}) nedostojnega, ali tukaj naposled ne gre za dostojnost +. . . nekaj umazanega je . . . ({razjarjen}) Čemu se smeješ? . . . +({Mirno:}) Nazadnje . . . jaz ne bom točil solzá . . . Ali to je kljub +vsemu žalosten konec! + +*Matilda* ({resno}). Prosim te Fran . . . kar govoriš, je vendar preveč +razžaljivo. Jaz si prepovedujem enkrat za vselej taka temna sumničenja +. . . In smešen si vrhutega. + +*Kadivec.* Smešen! Dobro! Dovolj! . . Z Bogom, gospodična Matilda! + +*Matilda* ({afektirano hladno}). Z Bogom! ({Kadivec stoji na svojem +mestu.}) + +*Katarina.* Ali čemu se prepirata v teh časih? + +*Kadivec*, *Matilda*. Jaz se ne prepiram! + +*Katarina.* Boljše je, da premislita, kaj je storiti. -- Samá skrbíta! +Jaz vama ne morem ničesar . . . + +*Kadivec* ({mračno}). To je stričev absolutizem . . . ({Matildi:}) In ti +si čisto zadovoljna s tem absolutizmom; ({slovesno:}) ti nimaš značaja! + +*Matilda* ({skrajno razžaljena}). Ah, Fran! Zdaj te spoznavam, v tej-le +uri! Tak si torej v resnici! ({Pol jokaje:}) In jaz sem te ljubila! + +*Kadivec* ({svečano}). Tetka, od srca Vas zahvaljujem za Vaše neizmerne +dobrote . . . Ni mi več mogoče, kakor vidite, da bi prebival pod isto +streho. -- + +*Katarina.* A to je vendar prenespametno. + +*Kadivec.* Oprostite, tetka, to ni nespametno. ({Razjarjen}) Ali +mislite, da bom gledal to ničvrednost . . . ({Matilda si zakrije obraz z +robcem}) . . . ničvrednost . . ničvrednost! . . . Pospravim svoje +kovčege . . . na Dunaj . . . v Pariz . . . v Moskvo . . . Klanjam se +tetka! . . . + +*Matilda.* Fran!! + + +7. prizor. + +*Prejšnji*, *Gruden*, *Grudnovka*, *Mrmoljeva žena*. + +*Gruden.* Milostiva! -- ({Katarina in vsi došleci se pozdravljajo.}) + +*Katarina.* Jako ste nas razveselili. Pričakovali smo vas že +({Mrmoljevki:}) Po tako dolgem času spet enkrat! . . . + +*Mrmoljevka* ({govori jako hitro}). Ah, milostiva, . . skrita v svojem +prijaznem zatišju se takó malo menim za ves svet . . . in verjemite mi, +človek ima tudi v samoti svojo rádost, svojo posebno zabavo, katere bi +mnogokrat ne dal za ves šum in trušč tega sveta. -- + +*Grudnovka* ({seže Mrmoljevki v besedo, Katarini}). A kako ste se +pomladili, milostiva; nekaj veselega je na Vašem obrazu; in to ni čudno, +-- na današnji svečani dan. + +*Gruden.* Gotovo Vam je toplo pri srcu ob teh iskrenih slovesnostih, ki +jih napravlja ves narod Vašemu soprogu. + +*Katarina* ({nekako v zadregi}). . . O -- da . . . . gotovo . . . + +*Mrmoljevka* ({si je v tem osvojila Kadivca}). Ne tajite, prosim Vas . . . +Vi ste še zmirom tisti ženijalni mladenič . . . Vaša muza ne počiva. +Prosim, izvolite, bodite tako prijazni, pokažite mi o priliki svoje +umotvore, plodove svoje navdušenosti. Krasno je, če je človek takó +navdušen; jaz živim ob sami navdušenosti; idealizem ni nič sramotilnega, +res ne. Kakó mislite Vi? + +*Kadivec.* Nič, nič, čisto nič ne! . . . + +*Mrmoljevka.* Oh . . . da . . . jaz mislim, da pride čas, ko bo +napolnila ideja slovanske vzajemnosti vsa srca, ne samo tiste +izvoljence, ki danes v svojih tihih sobah, polni svete navdušenosti -- + +*Kadivec.* Dá . . . gotovo . . . oprostite . . . Klanjam se milostiva . . . +Moram nemudoma v Pariz . . ({V obednico.}) + +*Grudnovka* ({govori z Matildo, Gruden med tem s Katarino}). Torej ga še +niste videli? Jako interesanten človek: neroden in pošten. Čisto nič se +mu ne pozná, da bi bil tako bedasto bogat, kakor pravijo, da je. + +*Matilda.* Čemu pa je sploh prišel tu sem? + +*Grudnovka.* Oče mu je umrl in zdaj ko je svoboden in imá denarja, misli +igrati veliko ulogo. Tudi oženi se morda. + + +8. prizor. + +*Prejšnji*, *dr. Grozd* ({hitro iz obednice}). + +*Dr. Grozd* ({pozdravi Grudna itd.}). Neizmerno mi je ugodno, da ste se +odzvali mojemu povabilu . . . ({Grudnu in Grudnovki:}) Hvala iskrena za +laskave častitke. + +*Gruden.* Nekaj lepega je, če posluša človek tako genljive izraze +narodove hvaležnosti, kakor jih poslušaš danes ti, moj stari prijatelj . . . +Častitam ti zaradi tega še posebej. + +*Grozd.* Nisem zaslužil takega veličanja -- in odkrito povedano, -- ob +teh serenadah, častitkah itd. mi je bilo zmirom nekako tesno. + +*Gruden.* Je . . . v nekem oziru sitno . . . res . . . Ali prašati sem +te hotel, dragi doktore . . . kakó pa je s tisto afero? . . . Nekaj mi +je zazvonilo na ušesa, sam ne vem, odkod . . . + +*Grozd.* Kakšno afero misliš? + +*Gruden.* O rajnem Golobu, o tistem čudnem historiku in poetu . . . vrag +vedi, kaj pripovedujejo o njem . . da je živel zadnje čase . . po Bog ve +čegavi krivdi . . v veliki mizeriji . . . + +*Grozd.* Ah . . takó . . .! ({Gresta proti ozadju na levo.}) + +*Mrmoljevka* ({sedi z Grozdovko za srednjo mizo}). Pravi blagoslov je +tak človek za naš ubogi narod; to je usoda, -- milostiva --; usoda jim +določi njihovo pot že vnaprej; oni so rešitelji in vodniki narodovi že +po naturi. Glejte, kako mu prihajajo vsa srca naproti, kako trosijo +cvetje pred njegovimi koraki; meni je toplo, kedar ga vidim, in če +pomislim, kolike koristi bo njegovo delovanje za razvoj naroda in +posebno še za slovansko vzajemnost . . . Ali ne mislite? + +*Grozdovka.* Da . . . oprostite . . . ({Mrmoljevka govori dalje.}) + +*Grudnovka* ({sedi za mizico na levi, Matilda sloni ob oknu}). Celo +zardeva, čisto resno! Sam Bog védi, kako je živel doslej . . . + +*Matilda.* To mora biti dolgočasno. + +*Grudnovka.* Ni dolgočasno, narobe; nekaj pikantnega je v občevanju s +takim človekom. Boste videli -- jaz Vam ga priporočam. + + +9. prizor. + +*Prejšnji*, *Aleksij* pl. *Gornik*, za njim *Kremžar* in *Stébelce*. +({Vsi vstanejo, Grozd hiti Gorniku naproti, pozdravi Kremžarja le +mimogredé, Stebelcéta sploh ne.}) + +*Grozd* ({Gorniku}). Veliko čast ste mi napravili, blagorodje; skoro že +nisem upal več, da nas razveselite . . . Dovolite mi, da Vam predstavim +svojo ženo. + +*Gornik* ({dobrodušno, malo v zadregi}). Zakaj bi ne prišel, ko sem +obljubil? ({Se pokloni Katarini}). Dober večer, milostiva. ({Grudnu}) Vi +tudi tukaj, gospod doktor? + +*Gruden* ({zelo uslužno}). Če ne zaradi drugega, blagorodje, bi bil +prišel zato, ker sem vedel, da pridete Vi. Zdaj ste Vi sonce, okoli +katerega se vrtimo mi manjši planeti . . . da se takó izrazim. Prinesli +ste nekaj svežega, zdravega v naše javno življenje -- ({Grudnovka in +Matilda sta prišli v sredo sobe, kjer stoje drugi.}) + +*Grozd* ({seže Grudnu v besedo}). In tukaj, blagorodje, dovolite, je +moja nečakinja . . . . takorekoč hči mojega svaka. Že od zgodnje +mladosti je pri meni, od očetove smrti. + +*Gornik.* Zelo me veseli, gospodična. ({Ugleda Grudnovko.}) Ah, +milostiva! + +*Grudnovka* ({ljubeznivo, a naravno}). Že vtretjič, gospod Gornik! Jaz +imam srečo, -- če se pomisli, kako težkó je, predno Vas more človek +videti ali celo govoriti Z Vami. + +*Gornik.* Kako to mislite, milostiva? Jaz sem vendar povsod . . . noč in +dan sem v družbah, ki jih prej nikoli nisem videl. + +*Grudnovka.* Ravno zategadelj . . . Kaj Vam ni prijetno, da Vas tako +iščejo, da Vas tako ljubijo? + +*Gornik.* Seveda je prijetno . . . ali, milostiva, jaz bi imel rajši, da +bi me ne ljubili vsiskoz . . . samo nekateri . . . To je . . . ah . . . +takó utrudljivo . . . + +*Grudnovka.* Siromak . . . + +*Grozd* ({v ospredju razjarjen Katarini}). Ti ne razumeš ničesar, nisi +sposobna za nobeno stvar . . . V moji hiši, pred nosom mi ga okupirajo +. . . . Obadva ga imata že pod pazduho . . . Jaz tega ne trpim . . . . . +Veslaj k njemu ter ga priveslaj k Matildi! + +({Katarina proti ozadju na levo, naletí na Mrmoljevko, Mrmoljevka jo +prime za roko ter stoji z njo za mizo; Gornik z Grudnovko ob mizi pri +oknu, blizu nju Gruden; Stébelce z Matildo ob veliki mizi; Grozd in +Kremžar proti ospredju.}) + +*Grozd* ({s Kremžarjem spredaj}). Naj intrigira, kakor mu drago; meni je +vseeno, -- bo njegova škoda! . . . + +*Kremžar.* Nehvaležno je to od Grudna, tega človeka, ki ste mu Vi sami +napravili karijero, -- ne gledé na veliko moralno izgubo, ki bi jo +pretrpel narod, če se ne obvaruje disciplina tudi med prvaki. ({Tišje.}) +Gruden je, veste . . . takóle . . . tih človek . . . hodi po prstih . . . +smehljajoč . . . mižikajoč . . . Jaz mu nisem zaupal nikoli. ({Gresta +proti ozadju; Grozd ugleda Katarino ob mizi, zamahne z rokó ter gre +hitro k Gorniku.}) + +*Grozd.* Oprostite, blagorodje, da Vas motim . . . samó na besedico +. . . . na kratko besedico . . . . -- oprostite . . . + +({Prime Gornika pod pazduho; proti obednici.}) + +*Gruden* ({Grudnovki}). To ti je lisjak . . . Jaz sem vedel že takoj +. . . že davno sem vedel, kaj namerava . . . . Ta nocojšnji večer je +samó pretveza . . . Po vsi sili se mu obeša za suknjo . . . je pač +prebrisan fant, tále Grozd . . Ali, jaz mislim da se mu ne posreči . . . + +*Grudnovka* ({pol s smehom}). Jaz tudi mislim, da se mu ne posreči. +({Gruden proti ozadju, sreča se s Kremžarjem, obá v obednico; Grudnovka +proti veliki mizi.}) + + +10. prizor. + +*Stébelce*, *Grudnovka*, *Katarina*, *Matilda*, *Mrmoljevka* +({krog velike mize}). + +*Mrmoljevka.* Predavajte, prosim Vas, dragi gospod Stébelce. Poezija +daje veselim trenotkom pravo slast, brez poezije ni življenja. In +posebno Vaši umotvori, gospod Stébelce: -- nekaj mehkega . . . ah, nekaj +nežnega je v njih . . . + +*Stébelce.* Milostiva, Vi me častite preveč. Ali res je, -- jaz se jako +trudim, da pride v verze nekaj mehkega . . . takó nekaj nežnega . . . + +*Mrmoljevka.* Opazila sem to že davno . . . in zato Vas še posebno +spoštujem. Kajti tista mehkost, tista nežnost je nekaj pristno +slovanskega . . . in po tej krasni poti, po poti poezije se bližamo na +nekak način tisti pravi, resnični slovanski vzajemnosti, ki objema +polagoma vse duhove . . . Ali ne mislite? + +*Stébelce* ({začuden}). O . . . gotovo . . na nekak način . . . . + +*Katarina.* Oprostite! . . . ({Matildi.}) Da pogledam zaradi večerje in +({nekoliko oddaljena od drugih}) kedar pride Gornik . . . ozri se malo +po njem. + +*Matilda* ({nejevoljna}). Ah . . . dá . . . . ({Katarina odide.}) + + +11. prizor. + +*Prejšnji* brez *Katarine*. + +*Grudnovka.* Gornika proslavljate v svojih verzih? + +*Stébelce.* Naravnost ga ne imenujem . . . toda vidi se, da sem mislil +nanj. + +*Grudnovka.* Kaj pa ste mu vse natovorili . . . kakšne čednosti? + +*Stébelce.* Ne baš čednosti . . . njegov pomen za ves razvoj našega +javnega življenja. + +*Grudnovka.* Kakó to mislite? + +*Stébelce.* Vsled svojih talentov -- + +*Grudnovka.* Talentiran je tudi? + +*Stébelce.* Sploh . . . ne da bi ravno talentov še posebej omenjal +. . . . vsa njegova oseba . . . . že samo njegovo eksistiranje . . . . +oprostite . . . . ne znam se izraziti . . . + +*Grudnovka.* Bogat je. + +*Stébelce.* Da . . . seveda . . . ali to je nekaj materijalnega . . . +takorekoč ne spada v čustvovanje, v poezijo . . . + +*Mrmoljevka.* Gospod Stébelce misli splošni pomen Gornikovega nastopa za +narodov blagor in posebno še z ozirom na slovansko vzajemnost . . . + + +12. prizor. + +*Prejšnji*; *Ščuka* in *Siratka* iz obednice. + +*Ščuka.* Ali si jih videl? Ali si jih videl? Bóga mi, pišče se bo +izleglo . . . + +*Siratka.* Nista si prijatelja, to je res. + +*Ščuka.* Velike stvari čakajo pred durmi. To bo boj za narodove +ideale . . . + +*Siratka.* Tako daleč ne pride. + +*Ščuka.* Prihodnost je naša, prijatelj . . . doslej je vladala fraza, +poslej bodo vladale fraze! + +*Grudnovka* ({Ščuki izza mize}). Ali ste se mu že poklonili? + +*Ščuka.* Bil sem med prvimi, milostiva . . . . zastopal sem javno +mnenje. + +*Mrmoljevka.* Javno mnenje! To se je spodobilo, -- res veličastna misel! +In nihče ni bil v to bolj opravičen, kakor Vi, naš najboljši, . . . da +se tako izrazim . . . + +*Ščuka.* Žurnalist. Ali motite se, milostiva, z mano gre navzdol; človek +se stara, in fraze mu pohajajo. + +*Grudnovka.* Ne delate si ravno komplimentov. + +*Ščuka.* Pošten človek, ki se pozna, si ne more delati komplimentov. + +*Grudnovka.* In zdaj ste celo nastopili kot branivec pravice in +pravičnosti. + +*Ščuka.* Kako mi morete očitati kaj takega? + +*Siratka.* Res je, ti mi še nisi razložil, kako je s to stvarjo. + +*Grudnovka.* Gledé Goloba, tistega pijanega reformatorja. Pravijo, da +imate interesantna pisma njegova, in da ga nameravate oprati pred +svetom, povzdigniti njegov spomin. + +*Ščuka.* Bajke! Golob je bil nespameten človek. Naj bi bil lagal, kakor +lažemo mi. Dandanašnji je laž tako v častéh, da se niti najpredrznejši +ne sme drgniti ob njo. Resnico je treba spoštovati v teoriji, -- za +prakso nima nobene vrednosti. Prvo je, da človek živi, -- če živi s +pomočjo laži ali resnice, je naposled vseeno. Sredstvo je sredstvo. + +*Matilda.* Golob ni lagal? + +*Stébelce* ({resno}). Ne, gospodična . . . Bil je jako predrzen in +nedostojen človek; -- ni se znal vesti v izobraženi družbi. + +*Matilda.* Plemenit človek je bil. + +*Mrmoljevka.* Dà . . . plemenit je bil . . . gotovo . . . toda ni imel +smisla za tiste vzvišene ideje, ki povzdigajo človeka nad vsakdanje +skrbi, nad vse hlastanje in vrvenje materijalnega življenja . . . . za +tiste narodove svetinje ni imel smisla . . . kako mislite, gospod Ščuka? + +*Ščuka.* Nobenega. + +*Grudnovka.* Vi torej ne govorite resnice? + +*Ščuka.* Premislil sem se; jaz hočem živeti. + + +13. prizor. + +*Prejšnji*, *Gornik* in *Gruden*. + +*Gruden* ({vede Gornika proti oknu, zaupno}). Ne da bi mu očital kaj +posebnega; doktor Grozd je, kakor sem rekel, privatno najbrž pošten +človek, dasi celó v tem oziru govoré nekateri o nelepih aferah, ki so +tudi meni kolikor toliko znane, o katerih pa je boljše, da se molči, +kajti doktor Grozd je na vse zadnje moj prijatelj. ({Počasi, s +povdarkom.}) Toda, prosim Vas, blagorodje, ne zanašajte se na ljudi, ki +se vam usiljujejo ter ne nameravajo drugega, kot da dosežejo s pomočjo +Vašega velikega vpliva v visokih in najvišjih krogih različne smotre +svoje osebne pohlepnosti, ne oziraje se pri tem na blagor celokupnega +naroda in ne gledé na to, da bi Vas lahko že s samim svojim nečistim +prijateljstvom spravili v neprilike . . . + +*Gornik* ({v zadregi, izmučen}). Prosim, razložite mi jasno . . . Ne +razumem Vas natanko . . . + +*Gruden.* Današnji večer . . . ta šestdesetletnica je samo pretveza. +Nisem prepričan, da je sploh že izpolnil šestdeset let . . . Hotel se je +pokazati, proslaviti se ravno v tem trenutku, pred Vašimi očmi. On, +kakor sem rekel, pozná Vaš vpliv, s katerim razpolagate že vsled +uglednosti svoje rodovine. Takó Vas je Grozd izbral -- Vi ste mu +lestvica. Tudi svojo takoimenovano nečakinjo bi Vam rad prilepil. + +*Gornik* ({začuden}). Mislite? + +*Gruden.* Gotovo; na vsak način bi Vam jo rad prilepil. Jaz sicer nimam +nobenih presodkov o njegovi nečakinji, -- ali svarim Vas, blagorodje . . . + +*Gornik.* Hvala . . . . takih stvari nisem pričakoval, res ne . . . + + +14. prizor. + +*Prejšnji*; *Grozd*, *Kremžar*, *Mrmolja* in *občinski svetniki* +({iz obednice}). + +*Grozd* ({zamahne z rokó, razjarjen Mrmolji}). Vi ste jako naivni; kaj +mislite, da ga ne poznam? On peče svoj kostanj. No, meni je vseeno, -- +pa če se razdeli narod na dva tabora. + +*Mrmolja.* Jaz mislim, da bi bila to velika škoda za vseobči napredek +. . . takorekoč -- -- + +*Grozd.* Ne blebečite neumnosti. + +*Kremžar.* To so vsekakor važni momenti v naši najnovejši zgodovini. Zdi +se mi, da je narod na razpotju. + +*Grozd* ({gre k Ščuki}). Gospod Ščuka, -- storite mi uslugo. Povejte +Grudnu kako novico; ta človek je strašno smolast, a meni je to +neprijetno, skrajno neprijetno. + +*Ščuka.* Takoj. ({Se napoti k Gorniku in Grudnu.}) + +*Stébelce* ({vstane}). Gospod doktor! . . . Gospoda slavna! . . . + +*Mrmoljevka.* Pozor, gospôda . . . poeziji besedo, . . . kajti poezija +je tisto, kar človeka -- -- -- + +*Siratka.* Silentium! + +*Ščuka* ({Grudnu}). Čisto gotovo! ({Prime ga pod pazduho}) . . . +Poslušajte me, prosim . . . + +*Gruden* ({se brani}). Ali ne, dovolite -- to vendar ni nič važnega; jaz +sploh ne vem, oprostite, čemu mi to pripovedujete . . . + +*Ščuka.* Vsaka stvar ima svoje posebne vzroke; nekateri od teh so +pomembni in uvaževanja vredni, drugi so neznatni, a vzroki so kljub +temu. Zakaj, če je osel še tako majhen, osel je na zadnje vendarle. + +*Siratka* ({se pridruži Ščuki in Grudnu}). O čem pa obravnavata tako +ognjevito? + +*Ščuka.* Imenitne reči, Siratka . . . Ne, gospod doktor -- prosim, +poslušajte dalje. + +*Stébelce* ({stojé}). Gospôda! . . . + +*Mrmoljevka.* Silentium! + +*Grozd.* Po večerji, gospod Stébelce, po večerji . . . ({Se pridruži +Gorniku.}) Blagorodje, dovolite, da se dotaknem tiste kočljive stvari, +ki sem Vam jo bil nalahko že omenil. Doktor Gruden je sicer moj +prijatelj, v privatnem življenju morda pošten človek . . toda v obče, +da se tako izrazim, je velik slepar. + +({Gruden se jima približuje, Grozd vêde Gornika hitro proti obednici.}) + + +15. prizor. + +*Prejšnji* brez *Grozda* in *Gornika*. + +*Gruden.* To je impertinentno! . . . Ali ni govoril nekdo o sleparjih? + +*Ščuka.* O sleparjih? Nič čudnega; kdo pa dandanes ni slepar? + +*Grudnovka* ({vstane, Grudnu}). Ti si grozen nerodnež! + +*Ščuka* ({Siratki}). Stvar se razvija. + +*Stébelce.* Oprostite . . . ne razumem . . . + +*Mrmoljevka.* Da . . . . človek velikokrat ne razume tistega tihega, +skrivnostnega delovanja požrtvovalnih, za svoj narod navdušenih mož; a +potem ostrmi, ko mu stopi pred oči veličastno dejstvo -- -- + +*Grudnovka* ({Grudnu}). Za te reči nisi sposoben; prijel bi ga bil +fineje. + +*Kremžar* ({se jima pridruži}). Nekaj neprijetnega je v zraku nocoj; ali +se Vam ne zdi? + +*Gruden.* Že mogoče, gospod profesor. ({Odide za Grozdom in Gornikom.}) + +*Matilda* ({Ščuki}). Ali ste bili že kdaj v Parizu, gospod Ščuka? + +*Ščuka.* Lani sem bil tam. + +*Matilda.* Oprostite, ali je tam mnogo lepih žensk? + +*Ščuka.* Strahovito! + +*Matilda.* Kakšne so? Kakšni obrazi? Kakó govore? + +*Ščuka.* To je različno . . . Kar je najlepšega na njih so ustnice: +napete, temno rdeče. + +*Matilda.* Ah . . . in v Moskvi? + +*Ščuka.* V Moskvi še nisem bil. Ali pravijo, da so tudi tam ženske jako +lepe. + +*Mrmoljevka.* Res je . . . . pristno slovanski značaj, ki se je ohranil +tam popolen in neskaljen; tudi to bi nas moralo vzpodbujati, da gojimo +tisto sveto idejo slovanske vzajemnosti, ki dandanes -- + + +16. prizor. + +*Prejšnji;* *Kadivec* ({pride s trdimi koraki od glavnega vhoda}). + +*Kadivec* ({glasno}). Ne pojdem! Nalašč ne! + +*Ščuka.* Odkod tako razburjen? + +*Kadivec.* S kolodvora . . . . . s sramotnega bega . . . fej . . . vrag +me vzemi . . . . Ali jaz se ne dam tako lahko . . . . ({Stopi k +Matildi}). Matilda, jaz ti rečem . . . . ({se spomni}). Ah, pardon! +({Ščuki}). Ali ne mislite, da je Gornik zelo navaden tepec? + +*Ščuka.* Seveda je tepec. ({Matilda proti vhodu; pri vratih si zakrije +oči z robcem ter odide.}) + + +17. prizor. + +*Prejšnji* brez *Matilde*; *Grozd*, *Gornik*; za njima *Gruden*. + +*Grozd* ({zaupno Gorniku}). Svojo ženo bi Vam prodal. Čisto gotovo; +vzdignite ga na svoje rame, in on Vam proda svojo ženo. Jaz sicer nimam +nobenih predsodkov o njegovi ženi, toda svarim Vas. + +*Gornik.* Svojo ženo, pravite? + +*Grozd.* Slepar je, kakor sem Vam povedal. Plazi se, voha, mežika; +človek bi mislil, da dela komplimente, pa jih ne dela, temveč obrekuje. + +*Gornik.* Komplimentov Vam ni delal. + +*Grozd.* Ah! . . . On je torej govoril! Prosim Vas, oprostite, +blagorodje, kaj je govoril? + +*Gornik.* Ali dovolite vendar, meni je to vse popolnoma neumevno. Kaj +sem Vam storil? + +*Grozd.* Prosim, blagorodje? + +*Gornik* ({mirno in dobrodušno}). Kaj sem vam storil, da me preganjate? +Prisežem Vam, da se nečem vtikati v javno življenje. + +*Grozd.* Gotovo, blagorodje, se tudi ne bi spodobilo, da bi zastavljali +svoj vpliv, svojo neomadeževano osebo za take -- oprostite -- svinje, +kot je tale Gruden. + +*Gruden* ({se jima pridruži; Ščuka, Siratka, Grudnovka blizu njih; +Mrmoljevka sedi za mizo s Stébelcem}). Oprostite, blagorodje, da Vam v +tisti važni stvari . . . . + +*Grozd* ({potegne Gornika za seboj}). Poznamo tisto važno stvar! -- + +*Gruden.* Katero važno stvar, oprôsti prijatelj, katero važno stvar? . . . + +*Grozd* ({še z večjim povdarkom}). Poznamo mi tisto važno stvar!! -- +Kakor sem Vam dejal, blagorodje, -- Vi še ne poznate razmer in ne +poznate ljudi -- varčujte s svojo blagohotnostjo! . . . + +*Gruden.* Na kóga je to bílo, prijatelj; ali bíješ name? + +*Grozd.* Nisem govoril s teboj, prijatelj! + +-- ({Drugi vsi umolknejo ter poslušajo, Ščuka sloni ob mizi, Stébelce +sedi; Kremžar in Siratka se približata; Mrmolja in drugi prepadeni; +Grudnovka sedí zraven Ščuke, obrnjena z vsem telesom od mize proti +Gorniku itd.}) -- + +*Gruden.* Povem ti jako mirno, da si vnaprej prepovedujem take +dvoumnosti, -- a Vas, blagorodje, svarim prijateljsko in nesebično pred +ljudmi, ki mislijo samo na svoje umazane koristi. + +*Grozd.* Na koga je to bílo, prijatelj, -- ali bíješ name? + +*Gruden.* Nisem govoril s teboj, prijatelj. -- Da, blagorodje, že pred +tednom dni, takoj tisti hip, ko ste se nastanili v našem mestu, so +prežali na Vas, nastavljali so svoje mreže, -- in pod pretvezo različnih +izmišljenih šestdesetletnic -- + +*Mrmoljevka.* Gospoda . . . v imenu vseobčega blagra narodovega, posebno +še v imenu slovanske vzajemnosti. -- + +*Ščuka* ({Mrmoljevki}). Silentium! . . . Zdaj gre za koristi naroda. + +*Stébelce.* Oprostite . . . ne razumem docela. + +*Grozd.* Blagorodje, ozrite se nanj; ali ni prebledel od pohlepnosti, od +zavisti?! Svaril sem Vas o pravem času, in zdaj ga vidite. + +*Gornik.* Ali prosim Vas, gospoda, zagotovljam Vas -- + +*Gruden* ({Grozdu}). To je brezprimerno hinavstvo, -- ali hinavstvo je +Tvoja natura! . . . + +*Grudnovka.* Pavel! + +*Grozd.* Blagorodje, ta človek je blazen; zblaznel je od +pohlepnosti! . . . + +*Gruden.* Od pohlepnosti!! -- Ti, ki bi hotel svojo nečakinjo -- -- ej! +-- -- poznam te! . . . . + +*Grozd* ({skrajno razjarjen}). Slepar! Slepar! Slepar! + +*Gruden.* Zapomnite si to uro! -- Od tega trenotka je naš narod v dveh +taborih. ({Grè hitro proti izhodu; istotako Grudnovka.}) + +*Kadivec* ({naivno Grudnovki}). Milostiva, ali bi ga ne vzeli seboj? + +*Grudnovka.* Izvolite? + +*Kadivec.* Gornika. + +*Grudnovka.* Gospod Kadivec! + +*Kadivec* ({prestrašen}). Pardon! -- + +*Gornik.* Oprostite, jaz sem jako iznenaden. + +({Matilda in Katarina iz obednice, obstojita med vratmi.}) + +*Mrmolja.* Zdi se mi, da je to eden najvažnejših trenotkov v zgodovini +nažega naroda. + +({Grudnovka in Gruden pri izhodu; Stébelce, Mrmoljevka itd. v zadregi in +preplašeni . . .}) + + + + +DRUGO DEJANJE + +{Pri Grudnovih; intimno, okusno opravljena soba, moderne, svetle tapete; +vrata sredi ozadja, na levi in na desni; na levi spredaj klavir; na +desni spredaj pisalna miza; majhna okrogla mizica z zofo in stoli, +ogledalo, v desnem kotu cvetice itd.} + + +1. prizor. + +*Grudnovka* ({v koketni domači toaleti}), *Gruden* ({hodi zamišljen po +sobi}). + +*Grudnovka* ({pri pisalni mizi}). Siratka je presneto malo duhovit . . . +Dolgočasna istorija . . . + +*Gruden.* Pisal je stvarno. + +*Grudnovka.* Kdo se ozira na take stvari! Ni za današnje čase. Naš poziv +mora biti revolucijonaren, krepák . . . v svoji mlečnosti je popolnoma +podoben tebi . . . + +*Gruden.* Ali kaj porečejo ljudje, kaj poreče narod? + +*Grudnovka.* Narod smo mi, -- zapomni si to! Kar govorimo mi, govori +narod . . . . Treba je denuncirati, obrekovati, -- kričati je treba; +drugače se ne opravi nič . . . Ná tukaj svojo interpelacijo. In odpravi +se počasi, ob petih je seja. + +*Gruden* ({čita}). Ali nazadnje . . . . to ni popolnoma resnično . . . +taki lopovi vendarle niso . . . + +*Grudnovka.* Seveda so . . . Vsak človek ima toliko grehov, da se mu +očita lahko, kar se mu hoče -- in zmirom bo nekaj resnice v zabavljanju. +Kaj ti nisi lopov? + +*Gruden.* Hm . . . saj to je ravno -- -- + +*Grudnovka.* Ha, ha, ha . . . To se pravi -- ne upaš se na cesto. +Potolaži se: kdor zabavlja, je zmirom čist . . . Ali govôri hladno, +ostro, prepričevalno, -- kakor užaljen poštenjak. Obraz imaš pripraven. + +*Gruden* ({gre proti sobi na desno ter se vrne}). Jaz upam, Helena, da +me poznaš. Nisem ti delal nikoli neumnih scen, če tudi je bilo časih +morda nekoliko vzroka. Ljubosumnost je nekaj zelo smešnega, zato Ti +rečem samo na kratko: štej svoje korake. + +*Grudnovka* ({séde, začudena}). Ah, glej, glej! + +*Gruden.* Gornik je vreden veliko, ali da bi ga kupávali za tako ceno . . +bi moral biti vreden še več. + +*Grudnovka* ({z glasnim smehom}). Bi moral biti vreden še več! . . . +Samó nekoliko več . . . Če se natanko prevdari, -- kdo vé, morda je +vreden več, kakor se vidi na prvi pogled. Dà, potem --, potem bi ga +kupávali tudi za tako ceno . . . To se pravi, zdaj ga ne kupujemo za +tako ceno, ker nismo čisto prepričani, da je vreden te cene. Ali če se +sčasoma prepričamo, potem je stvar drugačna, docela drugačna . . . Bi +moral biti vreden še več! -- Pavel, ti si ljubezniv! -- Ker me nisi +žalil naravnost, je reč pri kraju! + +*Gruden.* Oprosti, mislil sem pošteno. + +*Grudnovka.* Ti -- pošteno? -- -- + + +2. prizor. + +*Prejšnja*; *Siratka* in *Ščuka* ({iz ozadja}). + +*Siratka.* Klanjam se, milostiva! Tu sem Vam ga pripeljal . . . +({Grudnu.}) Ali pojdete? + +*Gruden.* Takoj! ({v sobo na desno.}) + +*Grudnovka.* Ali Vas ne zadržujem? Govorila bi z Vami nekaj posebnega. + +*Ščuka.* Na uslugo sem Vam, milostiva. Seje občinskega sveta niso zame; +spim rajši doma. + +*Grudnovka.* Današnja bo interesantna. + +*Ščuka.* Tem slabše; kar je pri nas interesantno, je obenem umazano. + +*Grudnovka.* Kaj se še niste privadili? ({Gruden iz sobe s površnikom in +klobukom}) . . . Torej brez ozirov in brez strahú . . . + +*Siratka.* Klanjam se! + +*Grudnovka.* Z Bogom. ({Gruden in Siratka odideta v ozadju.}) + + +3. prizor. + +*Grudnovka*, *Ščuka*. + +*Grudnovka* ({séde za mizo v ospredju in povabi Ščuko, da séde}). Vam se +zdi torej umazano vse to? + +*Ščuka.* In smešno. + +*Grudnovka.* Imate prav. Ali dihati je treba tisti zrak, ki je človeku +na razpolago. + +*Ščuka.* Gotovo; riba živi v vodi in žaba v mlaki. + +*Grudnovka.* Zato je nespameten, kdor ni zadovoljen s stvarmi, kakoršne +so. Vi samí niste nič boljši od nas, -- razloček je samo ta, da ste +nezadovoljni; a to Vas ne opravičuje. + +*Ščuka.* Motite se, milostiva, jaz sem jako zadovoljen. Imam samó napako +od rojstva: moj nos je namreč jako fin in ne prenese veliko. Če si +zatisnem nos, sem v stanu, da napravim največjo lumparijo. + +*Grudnovka.* Bodite odkritosrčni in pustite ironijo. Rada bi Vas +slišala, kakó govorite naravnost iz srca. + +*Ščuka* ({s posebnim povdarkom}). Ali me niste slišali nikoli? + +*Grudnovka.* Dà . . . to je bilo zdaj naravnost iz srca! . . . . In Vi +se spominjate še zmirom, še zmirom na tiste lepe čase? + +*Ščuka.* Pustimo jih pri miru. Če bi se jih zdaj dotikali, bi jih +omazali, in škoda bi jih bilo. Od tedaj se je spremenilo veliko. + +*Grudnovka* ({nekoliko ironično}). Povejte mi, -- ali ste me ljubili v +resnici? + +*Ščuka* ({vstane, nekoliko vznemirjen}). Pustite pri miru tiste čase. +Zame so ostali taki, kakoršni so bili, brez grenkosti in brez hinavstva. +Ne pripovedujte mi jasno, kaj se je zgodilo pozneje. Jaz čutim na tihem, +koliko je bilo zraven laži in razočaranja, -- ali shranil sem tiste čase +z vso ljubeznijo v svojem srcu, in nihče se jih ne sme dotikati. Vi, +milostiva, najmanj . . . + +*Grudnovka* ({po kratkem odmoru}). To so bili tisti časi . . . takrat +ste bili idealen človek . . . v tistih časih . . . + +*Ščuka.* Dà, in ostalo mi ni drugega iz tistih časov nego fraze. Od teh +zdaj živim . . . ({S premenjenim glasom.}) Glejte, kakó je dobro, če je +bil človek idealen. Kar je bilo lepega in resničnega, je sicer izginilo +za zmirom, toda plašč je pustilo v sobi. Besede so ostale, tiste fraze +namreč, ki so dandanes naše svetinje in vse naše bogastvo. + +*Grudnovka.* Ali prosim Vas, kaj pa hočete brez fraz? + +*Ščuka.* Res je, vsak upor bi bil neumen in brezvspešen. Tiste lepe +besede, ki so nekdaj nekaj pomenile, in ki so zaradi tega uživale +opravičeno spoštovanje, so zdaj samo še fraze; spoštovanje pa je ostalo +in kdor te fraze zasmehuje, je izdajalec različnih idej, svetinj, in +tako dalje . . . + +*Grudnovka.* To naposled ni taka nesreča. Ljudje žive, kakor so živeli +in fraze ne škodujejo nikomur. + +*Ščuka.* Škodujejo, ubijajo! . . . Laž ne ubija s kolom, ali plazi se po +žilah, kakor strup, počasi in oprezno, ne opazi se, kako deluje . . . +Ali mislite, da je res mogoče še dolgo živeti v takem zraku, -- tako +polnem laži in fraz, da se ne vidi preko ceste? -- Po takih dneh +prihajajo viharji. + +*Grudnovka.* A Vi živite vendar, -- Vi delate sami te fraze, Vi jih +propagirate, Vi jih branite; ravno Vi, naš imenitni žurnalist, prašite +po cestah, da se dviga čez hiše . . . + +*Ščuka.* Prah me zaradi tega nič manj ne grize v oči . . . ({Vstane.}) +Zaničujete me po pravici: jaz sem nesrečen človek. Kdor je dandanes +nesrečen, je zaničevanja vreden. Treba je samo pripogniti koleno, samó +sladko smehljati se je treba . . . nič drugega. In ničesar ne sme človek +videti in ničesar si ne sme želeti . . . Ali jaz vidim, kakó gremo vsi +skupaj navzdol, v neskončno blato, jaz vidim, da so nam laži in fraze +vzele še tisto malo, kar smo imeli dobrega in krepkega v sebi. Kdor bi +gledal to življenje od daleč, bi se mu smejal; kdor ga mora živeti in je +pošten, je najboljše, da se obesi . . . Ničesar si ne sme človek želeti, +ničesar želeti! . . . Ali jaz bi rad gledal ljudi, ki bi govorili brez +strahu in brez ozirov in brez sebičnosti; rad bi gledal ljudi, ki bi +pljunili pod mizo, predno bi izgovorili eno tistih fraz, od katerih zdaj +živimo in ki so cilj in konec vsega našega neumnega in brezpomembnega +delovanja . . . In to bi vendar ne bilo težko, ne bilo bi takó težko! +-- Samo oči bi bilo treba odpreti . . . Nič drugega bi ne bilo treba: -- +samo oči odpreti, dokler jih prah popolnoma ne zapraši . . . Zrak bi se +izčistil, in mi vsi bi dihali . . . . dihali . . . . ({Z mirnejšim +glasom, po kratkem prestanku:}) No, daleč je do tega . . . + +*Grudnovka* ({nekako v zadregi}). To je vsekakor . . . interesantno . . . + +*Ščuka.* Dà . . . interesantno je . . . Oprostite milostiva, ali niste +želeli nekaj posebnega? + +*Grudnovka.* A zakaj Vi ne odprete oči? + +*Ščuka.* Oprostite, ali niste želeli nekaj posebnega, milostiva? + +*Grudnovka.* Zakaj Vi ne izčistite zraka? + +*Ščuka.* Ali mislite, da sem govoril fraze? + +*Grudnovka.* Ne, tega ne mislim. + +*Ščuka.* Prosim Vas, mislite si to! -- Jutri namreč zopet sédem, da +izlažem svojo vsakdanjo laž o narodovih idealih . . . + +*Grudnovka.* Pridite k nam! + +*Ščuka.* Šalite se, milostiva. + +*Grudnovka.* Nikakor ne. Pridite k nam, pisali boste svobodno, po svojem +srcu. + +*Ščuka.* Bi mi ne bili hvaležni . . . Ali veste, zakaj je pes zvest +svojemu gospodarju? + +*Grudnovka.* Kam spada to? + +*Ščuka.* Ker je navajen njegove palice. Navajen je njegove metode in na +metodi je veliko ležeče . . . ({Séde}). Ako Vam je prav, milostiva, +preidiva k stvari . . . + +*Grudnovka.* Povejte mi iskreno, kakó sodite o tem našem razdoru? Ne +verjamem, da bi se v resnici navduševali za svojega šefa. + +*Ščuka.* Res, ne navdušujem se za nikogar. + +*Grudnovka.* Čuden politik ste. Narod se razdeli na dva tabora, in Vi +ostanete hladni . . . + +*Ščuka.* Ali prosim Vas, milostiva, -- kakšen narod pa se je razdelil? +Kóga briga to, če je doktor Grozd razžalil Vašega soproga? + +*Grudnovka.* Imate čisto posebne nazore . . . A trditi ne morete, da bi +bil Grozd čisto pošten človek -- -- + +*Ščuka.* Nikoli nisem trdil tega. + +*Grudnovka.* -- in da bi bil torej odpor proti njemu neopravičen! . . . . +({Živahno.}) Glejte, na tak način je v naši stvari vendar nekaj +lepega, občekoristnega. Če sodite trezno, morate celó v nekem oziru +odobravati naše delovanje. Morali bi nas naravnost podpirati, -- ne +očitno -- -- + +*Ščuka* ({s prikritim gnjevom}). Ah . . . + +*Grudnovka* ({hitro}). Ne, prosim, nikar me napak razumeti . . . . A +storite lahko malenkost, ki bi za Vas ne bila nečastna, in ki bi ne +škodovala nikomur. Vsa stvar bi se izvršila čisto naravno, brez hrupa; +nihče bi ne imenoval Vašega imena . . . . + +*Ščuka.* Prosim, razložite! -- + +*Grudnovka.* Pred par leti je menda umrl v neki zakotni vasi človek, ki +je bil jako ženijalen, samó da ni znal živeti. Zdaj je pozabljen. A da +je pozabljen in da je umrl v uboštvu, je kriv kolikor toliko doktor +Grozd . . . + +*Ščuka.* To, mislite, da je tisti človek, ki ste ga imenovali nekoč +pijanega reformatorja. + +*Grudnovka.* Da, reformator je bil, in živel je ekscentrično. Pisal je +knjige, ki niso bile nikoli tiskane; zaradi edine stvari, ki jo je dal +natisniti, ga je spodil Grozd iz službe ter ga uničil enkrat za vselej. +Ali je resnica? + +*Ščuka.* Lahko bi bila resnica, toda ljudje ne vedó, ali je resnica ali +ne. Vsaka stvar na svetu ima dokazov za in proti, kakor je že ravno +človek, ki se ukvarja z njo. + +*Grudnovka.* Vi imate njegova pisma iz zadnjih časov? + +*Ščuka* ({zeló hladno}). Pravijo, da je pisal pisma. + +*Grudnovka.* Torej nočete? + +*Ščuka.* Oprostite, milostiva! -- ({Oba vstaneta.}) + + +4. prizor. + +*Prejšnja*, *Kadivec*. + +*Grudnovka.* Ah, gospod Kadivec? + +*Kadivec.* Dà, milostiva. Najprvo, da Vas jako iskreno prosim +oproščenja. Nikoli v svojem življenju Vas nisem mislil razžaliti. + +*Grudnovka.* In kaj ste mislili takrat pri Grozdovih? + +*Kadivec.* Vrag me je motil. Časih pride človeku na misel neumnost, ki +se je mora iznebiti . . . + +*Grudnovka* ({hladno}). Ostanite, gospod Ščuka! + +*Ščuka.* Oprostite, milostiva, da sem Vas vznemirjal. ({Pozdravi njo in +Kadivca ter odide.}) + + +5. prizor. + +*Grudnovka*, *Kadivec*. + +*Kadivec* ({ves čas nemiren, séde in vstane}). Delikatna stvar je, +milostiva, nesramno delikatna. Kjer jo primem, povsod je nekaj robatega. +Ne dá se povedati na noben način. + +*Grudnovka.* Premislite malo. + +*Kadivec* ({razjarjen}). Prašam Vas, čemu je bilo treba tega človeka? +Kakšen vrag ga je prinesel tu sem? Kaj ima pravzaprav opraviti v našem +mestu, -- in ali je sploh za kako rabo? -- Čisto za nobeno; -- +nepotreben človek je! Živa duša bi ga ne pogrešila, če izgine to uro. +Dà, z največjim veseljem bi mu prepeval nagrobnice, -- samo izgine naj! -- + +*Grudnovka.* Kdo je ta človek? + +*Kadivec.* Gornik! -- In kako dostojanstveno hodi; na prvi pogled bi se +dalo misliti, da je pošten . . . . Toda ima postranske namene, vse polno +postranskih namenov! »Dober večer, gospod Kadivec!« Postranski nameni, +-- za vsako besedo; že v očeh se mu vidi, da ima postranske namene. -- +»Klanjam se, gospodična Matilda!« -- Jaz te vidim, bratec, kakó natanko +te vidim! Nič drugega, kot trepalnica se mu zaziblje, in v tistem hipu +so na dlani vsi njegovi postranski nameni! + +*Grudnovka.* Zakaj Vam je tako zopern? + +*Kadivec* ({miren, se domisli}). Zopern? -- Ne, narobe! Hotel sem reči, +da je zelo pameten, pošten in časti vreden človek. Na svetu je malo +takih ljudi. Samó tu pa tam se časih rodi kateri, ki mu je nekoliko +podoben . . . Tudi zelo dostojen človek je . . . ({Vstane.}) Ali vrag +vedi, zakaj takó malo potuje! Če je človek mlad in imá denarja, tedaj +vendar potuje, nè? Toda ta ne grè nikamor; séde in sedí. Čemu ne grè na +Dunaj, v Pariz, v Moskvo? In toliko interesantnega je na svetu! Ali bi +mu ne hoteli reči, milostiva --? + +*Grudnovka.* To ste mi prišli povedat? + +*Kadivec.* Ne, narobe! -- Jaz mislim -- vrag vedi . . . jaz mislim, da +je Gornik velika sreča za naš narod, . . . . da bi brez njega sploh ne +mogli izhajati . . . Posebna radost me obide, kjerkoli ga vidim . . . +Kaj mislite, milostiva, če bi ga vstrelil? + +*Grudnovka.* Kako? + +*Kadivec.* Oprostite, hotel sem le opomniti . . . Naposled je res: kaj +se mu da očitati? Ničesar ne! Jaz mu želim vse najboljše. Na svojem +mestu, mislim, da bi deloval zelo koristno . . . in . . . in takó dalje. +Ali to je, ker ni na svojem mestu; in takó se bojim, da se popolnoma ne +pokvari. So namreč ljudje, ki ga pohujšujejo. Zato bi bilo jako dobro +zanj, da bi spremenil družbo. + +*Grudnovka.* V kakšnem oziru? Katero družbo mislite? + +*Kadivec.* Politično seveda, politično . . . V tem velikem razdoru +namreč, ki je nastal takó nenadno, vrag vedi kakó, sem jaz . . . -- na +tihem povedano -- vseskoz na Vaši strani. Zato bi jako želel, da bi tudi +ta slepar, Gornik namreč, ne hodil po krivih potih . . . On je velika +moč, zelo poraben človek, nenavadno poraben, milostiva, in jaz naravnost +hrepenim, da ga pridobite záse. + +*Grudnovka.* Zelo poraben človek je . . . + +*Kadivec.* Glejte! -- ({patetično}). Jaz Vam ponudim svojo podporo, +milostiva. Gornik se mora iztrgati tej slabi družbi, -- tam ni mesta +zanj, nikakor ne! Posebno je še treba gledati, da ne napravi kakih +prenagljenih ljubezenskih zvez. To je za mladega človeka jako +škodljivo . . . + +*Grudnovka.* Sevéda je škodljivo . . . Verjemite mi, gospod Kadivec, da +sem Vam neizrečeno hvaležna za lepe nauke. Gotovo, Gornika je treba +iztrgati. Kaj počne pri Grozdovih? Ali zahaja pogosto tja? + +*Kadivec.* Rečem Vam! -- -- -- Neprestano tičí tam. Pridem v sobo, se +ogledam, -- Gornik! . . . V salonu -- Gornik! Za vsako mizo, na vsakem +stolu, na stenah in na stropu, -- to je strašno! . . . So sicer +radikalna sredstva, ali nekaj sitnega je v njih . . . + +*Grudnovka.* In kaj je z njegovo ženitvijo? + +*Kadivec.* Z njegovo ženitvijo ni nič, čisto nič, ne bo nikoli nič! -- +Smešno, tako mlad in naj bi se ženil. Zanj sploh ni kaj takega . . . . +Jaz mislim, da je bolj razpoložen na duševno stran . . . In pri +Grozdovih še celó ne. + +*Grudnovka.* Imate prav, to bi res ne bilo primerno. + +*Kadivec.* Nikakor bi ne bilo primerno! -- ({Vstane.}) Zeló me veseli, +milostiva, da sem napravil svojo dolžnost, ter na ta način koristil . . . +narodni stvari. Prepričan sem namreč, da bi bila velika nesreča za narod, +če bi se tako imeniten in vpliven človek izgubil pri Grozdovih . . . + +*Grudnovka.* To se ne sme zgoditi, in se ne bo zgodilo, bodite +preverjeni! + +*Kadivec.* Mislite? + +*Grudnovka.* Vsekakor. Narodova hvaležnost Vam je zagotovljena. -- Na +svidenje! + +*Kadivec.* Klanjam se, milostiva. ({Odide.}) + + +6. prizor. + +*Grudnovka*; pozneje hišna. + +*Grudnovka.* Zdaj imam torej nekaj poštenega vzroka. ({Pri ogledalu, po +kratkem odmoru.}) Če je krví v njem, stvar ne bo težka . . . . Tepec je +sicer, toda v teh rečeh ni ravno treba, da bi bil duhovit . . . ({Si +gleda natanko v obraz}) . . . Ah . . . ({Po kratkem odmoru pozvoni.}) Če +ni tukaj gubica, prav majhna gubica . . . ({Hišna pride; Grudnovka na +sredi sobe.}) Lina, poglejte tu sem . . . pri očesu, tam v kotu, -- ali +ne vidite ničesar? . . . + +*Hišna.* Ničesar, milostiva. + +*Grudnovka.* Ničesar ne? ({Okrene se proti ozadju.}) Hm? + +*Hišna.* Ničesar ne. + +*Grudnovka.* Prav majhna, majčkena gubica? ({Okrene se na desno.}) +Poglejte natanko. + +*Hišna.* Prav majhna, majčkena gubica . . . + +*Grudnovka.* Ah! . . . ({Zamišljena.}) Včeraj je še ni bilo. + +*Hišna.* Včeraj je še ni bilo. Ali če se obrnete k oknu, se ne vidi, -- +in o mraku tudi ne. + +*Grudnovka.* O mraku seveda ne . . . Kadar sije svetloba naravnost v +obraz -- + +*Hišna.* Se ne vidi. + +*Grudnovka.* Če je pol obraza razsvetljenega -- + +*Hišna.* Dà, če je pol obraza razsvetljenega -- + +*Grudnovka.* Hm! . . . . ({Zamahne z rokó, hišna odide.}) Kadar ima +človek tako malovrednega moža . . .! ({Stoji pred ogledalom: zunaj +govorjenje in smeh.}) Že doma? -- To bi bilo neumno! + + +7. prizor. + +*Grudnovka*, *Gruden*, *Siratka*, *Kremžar*, *Klander* ({vsi veseli in v +smehu}). + +*Klander* ({hrupno}). Imenitno smo jih dali, . . . . Kramarji . . . ha, +ha . . . + +*Siratka.* Zmaga je popolna. + +*Grudnovka.* Kakó je šlo? + +*Gruden.* Poraženi, razbiti . . . + +*Klander.* Kramarji . . . ha . . . ha -- milostiva! . . . + +*Kremžar.* Prosim Vas, gospod Klander . . . . + +*Klander.* Kramarji! . . . + +*Gruden.* Grozd se je branil kakor divji . . . videlo se mu je, da se ni +zanesel . . . + +*Siratka.* Ali zdaj se šele pričenja . . . Začetek je bil dober . . . +Potipali smo tam, kjer najbolj boli . . . Njihove kramarije s službami, +s koncesijami smo privlekli na dan . . . to je bil trušč . . . + +*Kremžar.* Jaz mislim, da je bilo malo preveč . . . Le bolj zmerno, le +bolj fino. V škandalih je zmirom nekaj nevarnosti. + +*Siratka.* Ej, Vi profesor! . . . Ali kar je zdaj najprvo . . . + +*Gruden.* Kar je najprvo, treba nam je organa . . . Brez časopisa ne +opravimo ničesar . . . + +*Grudnovka.* Ali za to je treba kapitala . . . + +*Kremžar.* Hm . . . seveda . . . + +*Klander.* Eh . . . kapital, kapital! + +*Kremžar.* Prosim Vas, gospod Klander! + +*Siratka.* Da bi imeli Gornika. -- + +*Gruden.* Ah, z Gornikom ni nič . . . + +*Grudnovka.* Zakaj ne? ({Gruden zamahne in gre v stran.}) + +*Kremžar.* S primerno taktiko, z opreznimi, dostojnimi koraki bi se ga +dalo dobiti. + +*Grudnovka.* Moramo ga dobiti! + + +8. prizor. + +*Prejšnji*; *dvoje občinskih svetnikov*. + +*1. obč. svetnik.* To Vam je bil škandal! + +*2. obč. svetnik.* Grozd je hitel k Gorniku . . . na vrat, na nos. + +*Grudnovka.* K Gorniku? + +*2. obč. svetnik.* Ne bo ga dobil, Gornika. Prehitel sem ga ravnokar na +trgu; Ščuka je bil z njim. + +*Grudnovka* ({na levo Grudnu}). Meni v tem trenutku ni prijetna ta +družba. Povabi jih, kamorkoli . . . + +*Gruden.* Kakó to? + +*Grudnovka* ({nervozno}). Nič posebnega. Neprijetno mi je. -- Dovolite, +gospoda, da Vas povabim jutri na večerjo. Govoriti imamo imenitne +stvari. + +*Klander.* Kramarji! -- To je bil udarec . . . ha . . ha, ha . . + +*Grudnovka.* In posebno vi, gospod Siratka . . . Vi ste naše upanje in +naša podpora . . . . takorekoč naše literarno ozadje. + +*Siratka.* Ozadje! . . . + +*Grudnovka.* V dobrem smislu . . . + +*Kremžar.* Toda vsekakor, . . . . kar se tiče organa . . . + +*Grudnovka.* Ravno o tem bomo govorili. + +*Siratka.* Tedaj . . . milostiva . . . + +*Grudnovka.* Na svidenje, ali jutri gotovo! . . . ({Vsi razen Grudna +odidejo.}) + + +9. prizor. + +*Gruden*, *Grudnovka*. + +*Gruden* ({vzame klobuk in palico z divana}). Pazi, Helena! + +*Grudnovka.* Hm? + +*Gruden.* Jaz ne maram tega človeka . . . . Gornika . . . + +*Grudnovka.* Ti tudi ne? + +*Gruden.* Ne! . . . + +*Grudnovka* ({hipoma resno}). V teh časih pač ni treba, da bi mi +prihajal še s takimi neumnostmi. Vidim prav dobro, kakšna budalost te +vznemirja, ali to ni na čast . . . ne tebi, ne meni . . . + +*Gruden.* Dovolj je, da ga ne maram. + +*Grudnovka.* Takó, ti ga ne maraš? + +*Gruden.* Kakor sem rekel. + +*Grudnovka.* Pustimo torej vso to stvar pri miru. + +*Gruden.* Od njega ni odvisno, -- da stojimo ali pademo. + +*Grudnovka.* Pred par dnevi si govoril, da je od njega odvisno, -- + +*Gruden* ({s tihim gnjevom}). Ti si brezobzirna. + +*Grudnovka.* Pustimo torej vso to stvar pri miru. + +*Gruden* ({po kratkem odmoru}). Pazi, Helena. + +({Grudnovka skomizgne z rameni; Gruden odide.}) + + +10. prizor. + +*Grudnovka*; pozneje *Mrmoljevka*. + +*Grudnovka.* In še to neumnost! . . . Kakó, da vidi ravno zdaj takó +dobro! . . . . Doslej je bil zmirom . . . pameten človek! . . . ({Gre +proti sobi na desno.}) + +*Mrmoljevka.* . . . Gospa Grudnova, -- prosim Vas, gospa Grudnova! . . . +Oprostite, da Vas vznemirjam, toda v teh težkih časih, -- rotim Vas v +imenu najsvetejših koristi celokupnega naroda, posebno še v imenu +slovanske vzajemnosti -- + +*Grudnovka* ({hladno}). Zeló mi je žal, velecenjena gospa, ali +zagotovljam Vas -- + +*Mrmoljevka.* Gotovo, na vsak način, jaz vem, da je Vaše srce jako blago +in brez zlega, -- a ravno zategadelj se predrznem, da Vas v imenu -- + +*Grudnovka* ({nervozno}). Ne, milostiva, hotela sem reči, da zdaj +nikakor ni primeren čas -- + +*Mrmoljevka.* Jaz sem trdno uverjena, da je pravica na Vaši strani, da +želite samo narodovega blagra, da stremite za razvitkom, napredkom, in +da hočete, oboroženi z orožjem veličastnih idej -- -- toda v imenu +celokupnih koristi in v imenu vseobče -- + +*Grudnovka.* Razumete me napak, milostiva . . . Škoda je velika, da ste +prišli v trenotku, ko moram nemudoma -- -- Res, neizrečeno me bo +veselilo, če me posetite, -- ali danes, glejte -- + +*Mrmoljevka.* Verjemite mi, gospa velecenjena -- + +*Grudnovka.* Vsekakor, s posebno radostjo -- + +*Mrmoljevka.* Ah, moj Bog, -- to je strašno, -- jaz upam, da Vas ne bodo +razžalile moje iskrene besede, -- ali ta bratomorni boj . . . ta nenadni +razdor v teh časih, ko je sveta ideja slovanske vzajemnosti -- -- + +*Grudnovka.* Posetite me jutri . . . . Veselilo me bo . . . zares. + +*Mrmoljevka.* To je strašno -- ali se Vam ne zdi? -- Z Bogom, milostiva, +in prosim Vas, spominjajte se, da je v nevarnosti celokupna korist -- + +*Grudnovka.* Našega naroda, -- ({med durmi}) gotovo! -- Z Bogom, +milostiva, -- jutri! ({Mrmoljevka odide.}) + + +11. prizor. + +*Grudnovka*; pozneje *Gornik*. + +*Grudnovka* ({v predsobo}). Lina, ne pustite nikogar v sobo, razen +Gornika. + +*Hišna* ({v predsobi.}) Gospod Gornik, milostiva! -- + +*Grudnovka* ({hitro k ogledalu, nato se vrne k durim; Gornik vstopi}). + +*Gornik.* Razveselilo me je Vaše pismo, milostiva, in tako sem prišel, +da mi razložite svojo željo. + +*Grudnovka.* Prosim sedite; stvar ni tako važna; ne mudi se nikamor +. . . . Ali oprostite: -- Vaše dragocene minute -- + +*Gornik.* Ah ne, milostiva, moje minute niso dragocene, dolgočasim se +jako. + +*Grudnovka.* Dolgočasite se? Nerazumljivo . . . + +*Gornik.* Gotovo. Obrazov vidim sicer zmirom dovolj, toda vsi so enaki. + +*Grudnovka.* Napósled, -- v nekem oziru Vas razumem. Zdi se Vam gotovo, +da vsi ti ljudje, ki se Vam vsiljujejo, ne govoré iz srca, temveč iz +razuma, -- to se pravi, da se Vam približujejo iz hladnih osebnih +interesov. + +*Gornik.* Nekaj podobnega je res, ali teh reči sem navajen. + +*Grudnovka.* In vendar Vam mora biti težko. Jaz mislim, da človek kdaj +zahrepení po čem drugem, -- po gorkoti, iskrenosti; tisto sebično +hinavstvo nazadnje ubija. + +*Gornik.* Ne ubija. Če bi ne bilo hinavstva, kako bi spoznali poštenost? +Vzeti mi ne morejo s hinavstvom ničesar, in tudi jaz ne rabim ničesar od +njih. Tako živimo vsi skupaj lepo pri miru. + +*Grudnovka.* Vi ste filozof . . . Ali vendar je čudno, da živite tako +lepo in pri miru sredi tega trušča, sredi teh velikih razprtij . . . + +*Gornik.* Me ne zanimajo te razprtije. Tudi ne razumem jih natanko. +Razložite mi, milostiva, kaj je interesantnega v njih? + +*Grudnovka.* Vi ne vidite ničesar interesantnega? No res, interesantnost +ni glavna stvar. Ko bi bilo na tem, bi tudi jaz živela . . . . lepó in +pri miru. Ali tukaj je v prvi vrsti narodov blagor -- + +*Gornik.* Ah da . . . ah da . . . Nisem se domislil . . . Toda, +oprostite, nekaj je kljub temu zad . . . za temi stvarmi, takorekoč +. . . za narodovim blagrom. Kakó bi se mogli drugače ljudje zanimati +. . . za narodov blagor . . . in čemu se potemtakem prepirajo? . . . +({Zeló zamišljeno.}) Hm, nekaj mora biti zad -- za narodovim blagrom. + +*Grudnovka.* Dà, imate čisto prav . . . ({Afektirano.}) Zad je +sebičnost. Ah, Vi si ne morete misliti, kako grenko je to. Človek +postane malodušen, če vidi krog sebe toliko sebičnosti, toliko +hinavstva. Takó izgubi veselje do vsega, upanje v bodočnost in naposled +celó zaupanje v sebe samega. + +*Gornik.* Milostiva, nikakor nisem hotel -- + +*Grudnovka.* Prosim, ne opravičujte se, govorili ste resnico . . . +Človeka duší to tesno obzorje, ta malenkostna družba . . . Strašne so te +razmere, kadar je v prsih hrepeneče srce, svobodna duša . . . Kakšno je +to življenje!! . . . Ah, glejte, jaz bi si želela človeka, ki bi me +razumel, človeka, ki bi ne nosil na sebi tistih ostudnih okov, ki bi +govoril in živel brez strahú, brez ozirov . . . Ob njegovi strani bi se +ne bala nikogar in ničesar; -- to bi bilo vse drugačno življenje, to bi +bil vse drugačen boj . . . + +*Gornik* ({nekoliko v zadregi, naivno}). Da . . . gotovo . . . + +*Grudnovka.* Oprostite, razgrela sem se čisto nehoté. ({Melanholično.}) +Ali žalostno je kljub temu. + +*Gornik.* Življenje je vendar še vse pred Vami, milostiva. + +*Grudnovka.* Življenje, kakoršno je, ali mladost je skoro za mano. +({Skloni se bliže k njemu.}) Glejte, danes sem opazila na svojem obrazu, +tu blizu očesa, majhno, prav majhno gubico; to je začetek. Ali opazite? + +*Gornik.* Ne milostiva, kakšne stvari Vam prihajajo na pamet! Nobene +gubice ne vidim. + +*Grudnovka.* Vi ste galantni. Resnica je, da čas strahovito hiti. + +*Gornik.* Na Vašem obrazu ni najmanjšega sledú. Nasprotno, -- nisem še +videl lepšega. + +*Grudnovka.* Hvala. Toda lepota, kolikor je je ostalo, je nepotrebna. Ne +veselim se je več. + +*Gornik.* Ne veselite se svoje lepote? + +*Grudnovka* ({zaupno}). Glejte, dragi gospod Gornik, godi se mi kakor +Vam. Med vsemi tistimi, ki se bližajo moji lepoti, ni ne enega +odkritosrčnega, nesebično ljubečega srca . . . Ali jaz si ga želim, -- +in življenje je tako pusto . . . pusto . . . + +*Gornik* ({v zadregi}). Milostiva -- + +*Grudnovka* ({s trudnim smehljajem}). Dà . . . to se Vam zdi otročje? +. . . Prav imate, to ni več zame. Največje zlo je, če je srce gorko in +ljubezni polno . . . in ob enem . . . ({Iztegne golo roko.}) Koliko časa +še . . . in tu bodo gube in brazde, vse počez! . . . Glejte, -- smešno +je, ali jaz ljubim to belo roko, kot da bi ne bila moja . . . In samó še +malo časa . . . ({Položi roko na mizo, Gornik se je dotakne, ona jo +umakne počasi.}) + +*Gornik* ({nekoliko razburjen}). Oprostite . . . + +*Grudnovka.* Ali do tedaj bi hotela živeti . . . ({Skloni se bliže k +njemu.}) Časih me obide nekaj posebnega, čisto uporen duh . . . in +takrat sovražim vse tiste ljudi, ki bi jih bilo treba ljubiti in zaželim +si bojev in viharjev in življenja . . . Ah, Vi tega ne morete čutiti, +ne morete razumeti . . . ({S spremenjenim glasom, nasloni se globoko +na zofo.}) Oprostite, da Vas dolgočasim; govoriva o prijetnejših +stvaréh . . . + +*Gornik.* Ne, milostiva, narobe . . . ({V zadregi.}) Zdi se mi, da se +mrači . . . + +*Grudnovka.* Ali ne ljubite mraka? + +*Gornik.* Dà, gotovo . . . + +*Grudnovka.* Nekaj krasnega je ležati o mraku na zofi, lenó in brez +misli, posebno če so rože v sobi . . . . ({Vzame rožo in jo približa +obrazu, pol ležé.}) Tako bi človek umrl . . . + +*Gornik.* Res . . . milostiva. ({Vstane, se ji približa, hoče se +skloniti nad njo, ali se okrene in zamahne z rokó, sede; ona gleda +pazljivo izza trepalnic.}) + +*Grudnovka* ({zelo veselo, vstane}). Kaj bi dejali, ko bi bilo vse to, +kar sem govorila ravnokar, samó zlagáno, lepo narejeno, dobro +premišljeno, iz posebnega namena? ({Gleda mu naravnost v oči z veselim +obrazom.}) + +*Gornik* ({presenečen}). Iz posebnega namena? + +*Grudnovka.* Ko bi bilo vse to jako rafinirana komedija? . . . . Ali se +niste ravnokar sklonili, da bi me objeli? + +*Gornik.* Milostiva! ({Se ji bliža, ona se mu počasi umika.}) + +*Grudnovka* ({počasi, tišje}). Gospod Gornik . . . ({Zopet smehljaje, +počasi, zapeljivo.}) Vse te besede -- morda so bile vse te besede +izgovorjene samó, da bi se Vi sklonili, -- samó da bi se sklonili, Vi +nerodnež . . . Ali nikar si ne mislite tega . . . zakaj mrači se . . . + +*Gornik* ({razburjen}). Pustite, naj se mrači . . . . ({prime jo za +roko, ona se mu na lahko izvija}). + + +12. prizor. + +*Prejšnja*, *Gruden*. + +({Gornik in Grudnovka prideta na sredo sobe; Gruden mirno, z ledenim +obrazom mimo nju, pri sobi na levo se okrene, stopi korak proti Heleni, +s sklonjeno glavo, obstane.}) + +*Grudnovka* ({zamahne malo važno proti njemu; gre proti sobi na desni}). +Otrok! ({Gornik v veliki zadregi zádaj, gre počasi proti izhodu.}) + + + + +TRETJE DEJANJE + +{Zelo elegantno opravljena soba pri Gorniku; ali ta eleganca je jako +kričeča, malo okusna. Vhod na desni; sobe zadaj in na levi.} + + +1. prizor. + +*Gornik* ({v jutranji toaleti}) in *slabo oblečen mlad človek*. + +*Mladi človek.* Ker je torej znana Vaša velika dobrotljivost, in ker ste +kot bogat in vpliven človek naravnost dolžni in prisiljeni, da se +ozirate na druge, ki Vam nikoli nič storili niso in ki živé kljub temu +slabše od Vas -- -- + +*Gornik.* Dà . . . dà . . . ({vzame denar iz listnice}). Prosim! -- + +*Mladi človek.* Hvala. Na svidenje! -- ({Odide.}) + + +2. prizor. + +*Gornik* in njegov *sluga*. + +*Gornik* ({sam, zamišljen}). Nekoč o mraku se je pridolgočasil k meni, +legel je na zofo ter zaspal. Prej ga nisem videl nikoli. -- Rad bi +vedel, kaj nameravajo z mano, zakaj me napadajo od vseh strani. Zdaj naj +se oženim, ali jaz bi se ne oženil rad . . . Zdi se mi, da so vsi ti +ljudje nenavadni kujoni . . . Peter! ({Sluga vstopi.}) Začni +pospravljati, Peter. Vrnemo se na Korenovo. Ali ti ni dolgčas, Peter? + +*Sluga.* Dolgčas; preveč ljudi je. + +*Gornik.* Kar na tihem napravi, Peter. Ni treba, da bi kdo opazil. +Izgubimo se potihoma, naskrivoma . . . + +*Sluga.* Prepozno je. + +*Gornik.* Kakó prepozno? + +*Sluga.* V procesiji pojdejo za Vami. + +*Gornik.* Pospravi kovčege, Peter, in pusti drugo, kakor je. Ne pojdemo +na Korenovo, temveč na Dunaj. + +*Sluga.* Na Dunaj? + +*Gornik.* Ali v Pariz, ali v Moskvo, kamorkoli. Pospravi kovčege, Peter! +({Peter odide, a se takoj vrne.}) + +*Sluga.* Nekdo je prišel. + +*Gornik.* Že tako zgodaj? ({Sede resigniran k mizici v ozadju na levi.}) + + +3. prizor. + +*Gornik*, *Gruden*. + +*Gruden* ({neprijazno}). Klanjam se, blagorodje. ({Sede v ospredje na +desni.}) + +*Gornik.* Dobro jutro! ({Ostane na svojem stolu}). + +*Gornik* ({vstane, gre proti ospredju, ne da bi se ozrl na Grudna}). + +*Gruden* ({vstane, gre proti ozadju, hipoma}). Veste kaj, gospod Gornik, +stvar se mora razjasniti; drugače ne gre. Jaz ne pustim . . . na noben +način ne . . . bodite prepričani! . . . + +*Gornik.* No prosim Vas, povejte mi vendar -- + +*Gruden.* Na noben način ne! . . . In prašam Vas, ali je bilo to lepo od +Vas, ali se je to spodobilo? Z razprtimi rokami sem Vam prišel naproti, +nobenega hinavstva ni bilo v mojem srcu in nobene sebičnosti. Poznal Vas +nisem natančneje, niti po obrazu niti po značaju. Zame ste bili +popolnoma tuj človek. Tudi mi niste nikoli nič koristili in lahko rečem, +da nikoli nič od Vas pričakoval nisem. Ali vendar, glejte, sprejel sem +Vas kot svojega prijatelja; v svoji veliki zaupnosti in dobrodušnosti, +ki ne vidi zlega nikjer, sem Vam segel v roko ter razprostrl pred Vami +svoje srce. In kaj ste storili Vi? Kaj ste storili?! + +*Gornik.* Prosim Vas, za Boga, gospod doktor, -- ne zavedam se nobenih +grehov. + +*Gruden.* Jaz vem, da ste rekli to iz same mladinske lahkomiselnosti. +Ali tudi to je naposled dobro znamenje, kajti če bi bili docela +pokvarjeni, bi ne tajili svojih hudobij . . . Znano Vam je najbrž, +gospod Gornik, da je družinsko življenje nekaj svetega, nedotakljivega -- + +*Gornik.* O . . . gotovo! + +*Gruden.* Dovolite! -- In kdor sega vanj s predrzno roko, je hudodelec, +to se pravi, če sega vanj brez posebnega dovoljenja. Zakonski hram je +takorekoč tempelj ljubezni, vzvišen nad prózo vsakdanjega življenja. Vi, +gospod Gornik, ste porušili ta sveti hram! -- + +*Gornik.* Zagotavljam Vas, gospod Gruden, da nisem razrušil ničesar, +prav ničesar, jaz ne! + +*Gruden.* Dobro! Uverjen sem, da spoznavate sami svojo krivdo, in da +želite na kakoršenkoli način popraviti, kar ste zagrešili. Jaz sam, +četudi v prvi vrsti prizadet, Vam nudim roko, da Vas povedem na stezo +poboljšanja. + +*Gornik.* Ali oprostite -- + +*Gruden.* Pri starih Rimljanih je bila navada, da so se pokorili +grešniki za svoje hudobije s prisilnim delovanjem za javni blagor. Ali +če bi tudi to ne bila navada pri starih Rimljanih, Vaša dolžnost je, da +zastavite vse svoje moči za koristi svojega naroda. Ta narod se je +razdelil, kakor veste, v dvoje taborov, in pravica je seveda na naši +strani. Ali da zmaga pravica, je treba, da si ustvarimo svoje glasilo, +takorekoč orožje -- + +*Gornik* ({začuden in razjarjen}). A v kakšni zvezi je vse to? Kaj +hočete od mene? Kaj vraga -- --? Jaz Vam nisem storil ničesar, nikogar +nisem pohujšal . . . + +*Gruden.* Seveda ne, ker ste bili prenerodni. ({Hipoma resneje, s +spremenjenim glasom.}) Ta stvar ni tako lahka, gospod Gornik, nikakor ni +tako lahka! . . Vi ste me vščipnili, a jaz sem Vas zgrabil za roko . . . +Ali ste mi kaj dolžni? Čisto nič. In vendar sem Vas zgrabil za roko . . . +Ali ste mi kaj vzeli? Kaj še! In vendar ste moj dolžnik . . . + +*Gornik* ({vznemirjen}). Kaj zahtevate? + +*Gruden.* Ne jezite se, gospod Gornik, -- in molčiva odslej o teh +stvareh; molčiva o njih ali pozabiti ni treba nanje. Ni treba pozabiti +nanje, gospod Gornik! . . . In kar se tiče mojih zahtev, -- jaz ne +zahtevam ničesar . . . Želim samó da ostanete moj prijatelj, vse drugo +pride potem samó ob sebi . . . . + +*Gornik.* Jaz še zmirom ne razumem . . . + +*Gruden.* Ej, seveda razumete. In če bi tudi ne razumeli, bi ne bilo +nobene škode. Kakor me kdo rani, zahtevam odškodnino, zelo veliko +odškodnino! . . . Prijatelja ostaneva kljub temu. + +*Gornik* ({resno}). Motite se, gospod doktor . . . stvari niso čisto +take. Povem Vam odkrito, da sem se takrat na nerazumljiv način +prenaglil. Govoriva kar naravnost. Reč je sicer delikatna, ali to nič ne +de; čim prej je pri kraju, tem boljše je. Torej -- -- + + +4. prizor. + +*Prejšnja*, *sluga*. + +*Sluga.* V predsobi stoji gospodična -- + +*Gornik.* Gospodična? + +*Gruden.* Gospodična? + +*Gornik.* Kaj ste Vi tudi iznenadeni? + +*Gruden* ({vstane}). Na tak način ne pojde. To je nekoliko proti +dogovoru . . . + +*Gornik.* Kakšnemu dogovoru? + +*Gruden.* Kontrakt bi bil zame preslab. Tako ne pojde, dragi gospod +Gornik. + +*Gornik.* Ah, Vi mislite . . . Peter, gospodična naj vstopi. + + +5. prizor. + +*Gornik*, *Gruden*, *Matilda*. + +*Gornik* in *Gruden*. Ah! . . . + +*Matilda* ({ostane pri durih}). + +*Gruden* ({v zadregi}). Jaz . . . oprostite . . . nisem mislil . . . + +*Gornik* ({smehljaje}). Nič ne dé, gospod doktor, nič ne dé, prijatelja +ostaneva kljub temu. Zmotili ste se nekoliko, -- ali se niste zmotili? + +*Gruden.* Mislil sem, . . . + +*Gornik.* Pričakovali ste -- --! Ne, tako zeló nisem . . . porušil +Vašega hrama . . . klanjam se, gospodična! + +*Gruden.* Te intimne družbe nečem motiti . . . dovolite, gospod Gornik -- + +*Gornik.* Na svidenje, gospod doktor! ({Gruden odide.}) + + +6. prizor. + +*Gornik*, *Matilda*. + +*Matilda.* Gospod Gornik, sédite tja v kot ter se ne genite. ({Sede na +skrajni stol v ospredju na desni blizu vrat.}) + +*Gornik.* Ali gospodična -- + +*Matilda.* Sedite tja v kot ter se ne genite! + +*Gornik* ({sede na levo zadaj}). Kaj mi zapovedujete, gospodična? + +*Matilda.* Vi se hočete poročiti z mano, gospod Gornik? + +*Gornik* ({vstane}). Jaz . . . oprostite, gospodična Matilda -- + +*Matilda.* Ne, ne, sedite, prosim . . . Povejte mi, kaj pa Vas je +prignalo tu sem? Kdo pa Vas je klical? + +*Gornik* ({sede}). Ali jaz Vam povem, da nisem nikomur nič storil, +nikomur nič! Verjemite mi, gospodična Matilda, da sem čisto nedolžen. + +*Matilda.* Niste nedolžni, na noben način. Vse ljudi ste pohujšali, vse +mesto ste vznemirili. Prišli ste, kakor vihar, -- in namesto da bi šli +dalje po svojem potu, sedite tukaj in se ženite. + +*Gornik* ({vstane}). Gospodična Matilda -- + +*Matilda.* Ne, ne, sedite prosim . . . Doklej pa še mislite ostati +tukaj --? + +*Gornik.* O jaz -- gospodična Matilda -- -- + +*Matilda.* Nobenih ovinkov! -- Ljudje so Vas že siti, verjemite mi. +Sicer ste zelo dostojen in pameten človek in nič hudega se Vam ne da +očitati. Ali zakaj delate take neumnosti? zakaj ne pustite ljudí pri +miru? Kamor pridete, napravite nered in škandal. + +*Gornik.* Zagotavljam Vas -- + +*Matilda.* Nered in škandal napravite . . . Tako ste prišli k nam, ko +nismo čisto nič hrepeneli, da bi Vas videli! Saj ste jako ljubeznivi in +vsi Vas spoštujemo, -- ali zakaj ste prišli ravno k nam in ob takem +času, ko Vas je bilo najmanj treba? . . . Ali ste že zaprosili mojo +roko? + +*Gornik.* Ne, nikakor ne, gospodična Matilda. + +*Matilda.* Ne storite tega, rečem Vam. V tistem trenotku odpotujem na +Dunaj, v Pariz in v Moskvo. + +*Gornik* ({začuden}). Vi tudi? . . . + +*Matilda.* Tudi? + +*Gornik.* Čisto odkrito Vam povem, gospodična Matilda, da nikoli nisem +mislil, -- da niti od daleč nisem imel namena, -- ({hipoma razjarjen}) +skratka, to je silovito . . . . Povejte mi, zakaj me tako preganjate --? + +*Matilda.* Čemu pa ste se razjezili? . . . + +*Gornik.* Nikoli v svojem življenju se nisem mislil ženiti. Kaj mi bo +ženitev? Kdo pa je dejal, da se mislim ženiti? Nikoli ne, -- noben se v +naši rodovini še ni ženil. Tudi jaz ne! Nikoli ne! Enkrat za vselej ne! + +*Matilda* ({vstane}). A-áh? . . . Z Bogom! ({Odide.}) + + +7. prizor. + +*Gornik*; pozneje *sluga*. + +*Gornik* ({gleda začuden proti durim, mirno}). Sam vrag vedi, kaj je +bilo to. Tod okoli živé ljudje čisto posebne vrste. Ukvarjajo se s +čudnimi stvarmi ter me vlačijo vanje po nerazumljivi poti. -- Peter! +({Sluga vstopi s pismi in časniki.}) + +*Sluga.* Pisma in časniki. + +*Gornik.* Ali si že pospravil kovčege, Peter? + +*Sluga.* Ne še. + +*Gornik.* Pospravi jih! ({Sluga odide; Gornik pregleduje pisma.}) +»Narodov blagor!« . . . . Ahm . . . . »S pomočjo Vaših znatnih sredstev +in Vašega nenavadnega vpliva« . . . Ahm! . . . »Grozd . . . sebičnež +. . .« Ahm . . . »Gruden kujón!« . . . Ahm! . . . Profesor Kremžar . . . +Kdo pa je ta profesor Kremžar? Rad bi sleparil na svojo roko, -- poseben +človek, ta profesor Kremžar . . .! ({Vzame drugo pismo, se strese.}) +Fej! Kdo me je takrat premotil? Ta ženska ima nekaj nenavadnega v sebi. +In njen mož . . . kakšen lopov! -- ({Sluga vstopi.}) + +*Sluga.* Profesor Kremžar! + +*Gornik* ({resignirano}). Ahá-a! -- ({Sluga odide.}) + + +8. prizor. + +*Gornik*, *Kremžar*. + +*Kremžar.* Klanjam se blagorodje . . . + +*Gornik.* Dober dan! + +*Kremžar.* Prišel sem, blagorodje, da se razgovorim z Vami zaradi zelo +važne in ob enem delikatne stvari. + +*Gornik.* Prosim, sedite! -- + +*Kremžar* ({séde na levi}). Gotovo Vam je že znano, kakšni žalostni časi +so napočili za naš ubogi narod. Nikjer pravega delovanja, nikjer +resnobe, nikjer nesebičnosti. Kamor se ozremo -- + +*Gornik.* Oprostite, gospod profesor, -- ali jaz Vas zagotavljam, da +nisem zakrivil tega. Popolnoma nedolžen sem v teh stvaréh. + +*Kremžar.* Ne . . ne . . ne . . blagorodje, kako pridete do tega, da bi +Vas dolžil? Čisto narobe. Samo Vi ste naša nada, Vi ste takorekoč edini +steber, na katerega se naslanja naše polrazpalo poslopje . . . Dovolite, +prosim, da govorim zaupno in povsem odkritosrčno. Nekoliko sem Vam bil +že namignil v svojem pismu, -- samo nekoliko, zakaj delati se mora +oprezno . . oprezno . . oprezno . . + +*Gornik* ({raztresen, zlovoljen}). Dà, dà . . oprezno . . + +*Kremžar.* Vi ste torej popolnoma mojih nazorov; to me neskončno veseli. +Ni lepšega kot če se ljudje strinjajo med seboj. Ali da govoriva o +stvari sami. Doktor Grozd -- + +*Gornik.* O njem ste že govorili . . . + +*Kremžar.* Dà . . doktor Grozd je prava kazen božja za naš narod! Kakšen +sebičnež! -- Ali mislite, da mu je res kaj sveto, -- narodov blagor na +priliko? ({Zaničljivo.}) Ah! -- On misli samo nase, na svoj trebuh, na +svoj nos. + +*Gornik.* Mislite! Torej je zelo malovreden človek. + +*Kremžar.* Nenavadno! -- In doktor Gruden -- tudi on je takorekoč šiba +božja za narod. To je potuhnjenec, plazi se okoli in polni svoj žep. Za +gnilo hruško bi prodal ves narod in njegov blagor . . In da pogledamo +dalje, -- kakšni ljudje so to? Sami potepuhi, vsi do zadnjega. Kričé in +se pehajo in se preganjajo, toda kurijo le zategadelj, da se grejejo +sami . . . Lahko si mislite, kakó je v takem času poštenemu človeku pri +srcu. Kaj bo z narodom, prašam Vas? + +*Gornik.* Jaz ne vem . . . res ne . . . + +*Kremžar.* Vidite! -- Moj načrt je tak . . . ali pred vsem: tajno, tiho, +polahko! Samo ne nobenega trušča! . . . Združijo naj se vsi zmerni, +trezni, resničnorodoljubni elementi -- z Vami na čelu . . . + +*Gornik.* Ah ne . . . ne . . . ne! . . . Jaz, oprostite, nisem bil še +nikoli na čelu, ne maram tega . . . + +*Kremžar.* Gotovo, gotovo, razumem Vas. Ne javno seveda, -- Vi stojite +zad, močna opora, naš steber, takorekoč podlaga vsemu . . . + +*Gornik.* Kaj niste Vi prijatelj Grozdov? + +*Kremžar.* Seveda sem njegov prijatelj, -- in Grudnov tudi. Zakaj bi ne +bil njihov prijatelj? -- Toda . . . + +*Gornik* ({osorno}). Kaj hočete od mene? Kratko! + +*Kremžar* ({vstane}). Blagorodje? + +*Gornik.* Kaj hočete od mene? . . . ({Se okrene.}) Peter! ({Sluga +vstopi.}) Ali si že pospravil kovčege? + +*Sluga.* Ne še. + +*Gornik.* Pospravi jih! ({Sluga odide, sreča med vrati Ščuko in +Kadivca.}) + + +9. prizor. + +*Prejšnja*, *Ščuka*, *Kadivec*. + +*Kadivec.* Dober dan! -- Nobenih obširnih besed! Pomenimo se kar na +kratko in brez ovinkov . . . + +*Gornik* ({začuden}). O čem, gospod Kadivec? + +*Kadivec.* Ali nimate nobene samotne sobe? + +*Kremžar.* Blagorodje -- + +*Gornik* ({Kremžarju}). Nič, nič, gospod profesor, le nikar o teh +stvareh, jaz sem nedolžen nad njimi. + +*Kremžar* ({slovesno, odhaja}). Dandanašnji na svetu ni več nesebičnih +ljudi, ki bi hoteli zastaviti svoje moči in svojo skrb za narodov +blagor. Jaz si umijem roké. + +*Gornik* ({razjarjen}). Ali jaz, gospod profesor -- ({Kremžar se pokloni +in odide.}) + + +10. prizor. + +*Gornik*, *Ščuka*, *Kadivec*. + +*Gornik* ({zamahne z roko za Kremžarjem}). Nikoli še nisem bil +razjarjen, ali časi so se čisto spremenili . . . Vidva sta poštena +človeka, sédita prosim! . . . + +*Kadivec.* Nisva poštena človeka in torej ne sedeva . . . Prosim, +poslušajte natanko, kaj Vam zdajle povem: Vi, gospod Gornik, ste čisto +navaden slepar! + +*Ščuka.* Kaj Ti pride na misel, kaj mi nisi obljubil --? + +*Kadivec.* Neumnost! -- Ali veste, kaj sledí iz tega? + +*Gornik.* Prav nič ne vem. + +*Kadivec.* Vi ne veste? ({Razjarjen.}) Ali Vam nisem rekel, da se lotite +Grudnovke in da pustite druge ljudi pri miru?! Grudnovka je Vaša ženska, +vanjo se zaljubite! Zakaj se ne zaljubite vanjo? + +*Gornik* ({jako začuden}). Ali, prosim Vas -- + +*Ščuka.* Kadivec! + +*Kadivec.* Prav nič! Nobenih prigovorov! -- Ali ste slišali kaj sem Vam +rekel? Slepar! Stvari so torej jasne, -- jaz ali Vi. -- Dovolj! Z Bogom! +({Odide.}) + + +11. prizor. + +*Gornik*, *Ščuka*. + +*Gornik* ({za Kadivcem, pred vrati}). Vi! . . . Sakrament! . . . + +*Ščuka* ({sede mirno}). Pustite ga; njegova zunanjost je malo čudna . . . +Ali niste sinoči pri Grozdovih nekaj govorili zaradi tiste punce, +Matilde? To ga je razjarilo. On je namreč vanjo zaljubljen. + +*Gornik* ({ljut}). Ali kaj morem jaz -- --? Nikoli nisem nič govoril, z +nikomur, o nobeni punci! Kaj me briga, če je on zaljubljen! ({Sede, +resignirano.}) Ah, sam Bog vedi, kakšna je moja usoda! . . . + +*Ščuka.* Tem bolje, če niste govorili. Kadivec bi se namreč rad streljal +z Vami. + +*Gornik.* Streljal? ({Vstane.}) Peter! ({Sluga vstopi.}) -- Pospravi +kovčege! -- ({Sluga odide.}) + +*Ščuka.* Gospod Gornik, ne jezite se, ali svetoval bi Vam čisto prijazno +-- nekaj pametnega. + +*Gornik.* Kaj mi svetujete? + +*Ščuka.* Pojdite odtod, -- skrijte se v varen kraj, kjer ni ljudi, -- +ali če hočete ljudi, pojdite daleč, kolikor mogoče daleč. + +*Gornik.* Vi tudi niste zadovoljni? + +*Ščuka.* Meni je hudo in težko . . . Vi ste tuj človek . . . videl sem +Vas komaj parkrat in samó postrani. Ali ugajate mi, ker kažete odkrito, +da skrbite samo zase in da samo zase živite. Meni je zelo težko. + +*Gornik.* Res, če se premisli, je življenje dandanes žalostno in +dolgočasno . . . + +*Ščuka.* Dolgočasno nazadnje ni; preveč je zlobe in neumnosti na svetu, +da bi moglo biti dolgočasno . . . Ti ljudje, ki jih vidite tod okoli, +niso najhujši. Delajo zase, skrbijo zase, fraze so jim samo potrebno +orodje, in zdi se jim celo, da je to orodje pošteno. Ne zaradi teh +ljudi, ki mislijo, da so narod, in ki se vedejo tako neizmerno smešno . . +ne, -- zaradi teh ljudi bi človeku ne bilo hudó. Kolikor škodujejo, +škodujejo večji del drug drugemu. Ali v senci teh ljudí, pod njih široko +razprostrtim plaščem se godé žalostne stvarí. Tisti mistični narod, ki +govore o njem, in ki ga nihče ne pozna, leži na tleh že od zdavnaj, in +na bolnem telesu glojejo črni hrošči. + +*Gornik.* Črni hrošči? + +*Ščuka.* Črni hrošči. Ne pomaga nič, izglodali ga bodo. Nikogar ni, da +bi jih prepodil odkrito in predrzno. Bolezen je že zelo nevarna . . . +Ali pojdete od tod? Tudi jaz bi šel rad. + +*Gornik.* Pojdite. + +*Ščuka.* Ali je nekaj čudnega. Če bi prestopil samo prag te zaduhle +hiše, takoj bi se vrnil . . . Zadnje dni me je obšla nenavadna +melanholija. Sprevidel sem namreč, da nisem nič boljši od drugih, da se +lažem, kakor drugi. + +*Gornik.* Ni nič škode. Lagati je treba; to je vendar . . . življenje. + +*Ščuka.* No, jaz sem tega življenja sit. ({Vstane.}) Rad bi napravil +čisto poseben korak, moja noga je pripravljena. Toda glejte, -- ne grè. +Treba je, da me kdo sune, samó nekoliko sune, samó na lahko, in potem bi +šlo. + +*Gornik.* Ne storite tega. + +*Ščuka.* Kaj mislite? + +*Gornik.* Živite pri miru! Vi ste izmed tistih, ki živé jako hitro in se +obesijo, če ugledajo slučajno kako vrv. + +*Ščuka.* Torej je tako usojeno . . . Ali naj bo usojeno: -- predno se +stvar izpolni, rečem Vam, predno se stvar izpolni! ({Vstane, +razburjen.}) V vsakem človeku je nekaj človeka, resnično! In kedar se ta +človek vzbudi --! To boste gledali. Kadar se vzbudi v hlapcih gospod, v +sužnjih kralj! Dragi moj, kadar ne bo več »naroda«; kadar bodo samó +ljudjé, samí svoji, predrzni in ponosni; . . . _kralji v cunjah_! Takrat +ne bo več tega naroda, ki caplja na različnih uzdah, ki je na prodaj za +groš, za uslužen smehljaj! . . . -- + +*Gornik.* Gospod Ščuka, zakaj se vznemirjate? . . . + +*Ščuka.* Ker mislim, da je čas prišel. Dobro bi bilo, da bi bili ljudje +malo bolj vznemirjeni. Mirna voda smrdi. -- ({Po kratkem odmoru, +nenadno.}) Ali pojdete od tod? . . . + +*Gornik.* Seveda pojdem. Če Vam je drago, spremlajte me. Jaz imam rad +kratkočasno družbo. + +*Ščuka.* Ne morem. Takó bi ne dobil priložnosti, da se obesim. ({Sluga +vstopi.}) + +*Sluga.* Gospá Grudnova. ({Odide.}) + +*Gornik* ({prestrašen}). Gospod Ščuka, ostanite! + +*Ščuka* ({smehljaje}). Ah! -- In takó pojdete od tod? + +*Gornik.* Neumnost! Ostanite! Prosim Vas! + + +12. prizor. + +*Prejšnja*, *Grudnovka*. + +*Grudnovka.* Težka mi je bila pot, verjemite, -- ali bila je potrebna. + +*Ščuka.* Oprostite, gospod Gornik. + +*Gornik* ({vznemirjen}). Ne hodite, prosim, -- rad bi govoril z Vami . . . +V to sobo prosim. + +*Ščuka.* Kakor izvolite . . . Klanjam se milostiva. + +*Grudnovka.* Z Bogom, gospod Ščuka! -- -- ({Ščuka odide v sobo na levi.}) + + +13. prizor. + +*Gornik*, *Grudnovka*. + +*Gornik* ({precej hladno in tiho, v zadregi}). Sédite, milostiva! + +*Grudnovka.* Gospod Gornik, ali ni bil moj mož pri Vas? + +*Gornik.* Da, da . . . To se pravi . . . no povedal ni nič posebnega. + +*Grudnovka.* Nič posebnega. In kaj ste mu Vi nato odgovorili? + +*Gornik.* Milostiva? + +*Grudnovka.* On je bil pri Vas in takó ste videli, kar sem Vam hotela +povedati in česar Vam nisem povedala. Ali niste videli ničesar? + +*Gornik.* Jaz . . . da govorim naravnost . . . ali ne izvolite sésti, +milostiva? + +*Grudnovka.* Torej niste videli ničesar in . . . ({po kratkem odmoru in +afektirano otožno}) morda je prav takó. ({Živahno, močneje.}) Dà, prav +je takó, prav je, da niste videli in da niste razumeli. ({S posebnim +humorjem.}) Kaj ste napravili, kar ste tukaj! Čas je, gospod Gornik, da +končate te stvarí . . . + +*Gornik.* O, dà, milostiva, na vsak način; še danes sem se namenil -- + +*Grudnovka.* Torej ste uvideli sami, da niste prinesli sreče . . . Res, +gospod Gornik, Vi niste prinesli sreče. Storite karkoli, z veseljem se +Vas ne bodo spominjali . . . + +*Gornik.* No, to nič ne dé. + +*Grudnovka.* Gotovo ne . . . Ali kar je glavno, -- pozabite na tisto +uro! To sem Vam hotela povedati in zato sem prišla k Vam . . . Pozabite +na tisto uro! Ker je bil moj mož pri Vas, lahko čutite, zakaj Vas prosim +tega . . . . Takrat je bil mrak . . . + +*Gornik* ({nekoliko vznemirjen}). Dà . . . takrat je bil mrak . . . + +*Grudnovka.* In rože so bile na mizi . . . Moj mož je bil pri Vas in +zato lahko čutite, zakaj ne smejo biti rože na mizi . . . Ali potujete +daleč? + +*Gornik.* Daleč . . . kamorkoli . . . + +*Grudnovka.* Glejte, Vi ste srečen človek . . . Kdor je tako ustvarjen, +diha lahko ta zaduhli zrak; ali zame je pretežák . . . samó časih, kedar +je mrak in kedar so rože na mizi -- -- + +*Gornik* ({blizu nje}). Takrat Vam je dolgčas? + +*Grudnovka.* Dà, takrat mi je dolgčas, in to lahko čutite, če se +spominjate, da je bil moj mož pri Vas. Zdi se mi namreč časih, da bi +tega ne bilo treba, -- da bi lahko tudi v mojih sobah cvetelo vse polno +rož . . . Ali tega ne bo nikoli . . . zdaj nikoli več . . . + +*Gornik.* Lahko bi bilo . . . v Vaših sobah vse polno rož . . . + +*Grudnovka.* Zdaj nikoli več . . . Samo ena sama lepa minuta je bila, in +komaj porojena, je že padla v blato . . . A to čutite sami, če se +spominjate, da je bil moj mož pri Vas . . . + +*Gornik* ({nižje k nji, razburjen}). Milostiva! . . . + +*Grudnovka.* Ali pojdete v južne kraje? + +*Gornik.* Dà . . . mogoče . . . jaz pojdem kamorkoli . . . Kamor +želite . . . + +*Grudnovka.* Tam je nebo visoko in zrak je čistejši. ({Vstane.}) Nič +drugega. Pozabíte torej na tisto minuto in pozabíte, da se je omazalo, +kar je bilo na nji. Dajte mi v slovó kozarec vodé . . . + +*Gornik* ({vzame z mize kozarec vode, ga ji hoče dati, ali kozarec mu +pade iz rok; razburjen jo hoče objeti}). Jaz ostanem . . . ostani! . . . + +*Grudnovka* ({se mu smehljaje izvije}). Zdaj ni mrakú . . . in tukaj ni +rož . . . Ali lahko bi bilo vsega, zató ostanite! + +*Gornik* ({vznemirjen, k durim na levi}). Ščuka! Ščuka! + +*Grudnovka* ({začudena}). Gospod Gornik? + + +14. prizor. + +*Prejšnja*, *Ščuka*; pozneje *Grozd*, *sluga*. + +*Ščuka.* Ali ste me klicali? + +*Gornik* ({slugi}). Pospravi kovčege, Peter! + +*Sluga.* Takoj! -- Doktor Grozd! + +*Grozd* ({zelo veselo}). Dober dan, gospod Gornik . . Ah . . klanjam se, +milostiva . . . + +*Grudnovka.* Z Bogom, gospod Gornik. + +*Gornik.* Klanjam se! ({Grudnovka odide.}) + + +15. prizor. + +*Gornik*, *Grozd*, *Ščuka*. + +*Grozd.* Lepo družbo ste imeli. + +*Gornik.* Dà, dà, dà . . . Oprostite, da se malo poškropim; vroče mi je +. . . ({Odide.}) + +*Grozd.* To je satan! Kdo bi si mislil? Naravnost k njemu pride. Ali je +prepozno, dušica, prepozno . . . + +*Ščuka.* Res, prepozno je . . . zdaj je že vse skupaj prepozno . . . + +*Grozd.* Naše mreže so bile solidnejše. ({Gornik se vrne; Grozd vzame +papir iz žepa.}) Ali ste čitali? Kakšni komedijanti! Gruden tega ni +pisal . . rajši njegova žena. In s tako gnilo vádo lovijo svoje +piškurje! Mi jim bomo zapeli! Mi jih bomo navrtali z drugačnim svedrom +. . . Kaj mislite, gospod Gornik? Zdaj prihajajo naši dnevi! In Vi, +Ščuka, pripravite se brž na odgovor! Ta »poziv na narod« se mora +osmešiti, raztrgati . . . Vi znate take rečí. Brez pardona, kar z +gnojnico po njih, da bodo smrdeli sto klafter naokoli . . . + +*Gornik.* Kaj mislite res nadaljevati to reč? + +*Grozd.* No, prosim Vas, kakó pa naj jo zdaj pustim pri miru? In, ko bi +mogel, ne bi hotel. Ne, ne, -- ravno zdaj se čutim zdravega in +imenitnega, kot še nikoli. Šele, kadar vidi nasprotnika, spozna človek, +da je močán. Kaj so mislili? V svoji neumnosti so zakopitali po meni, pa +naj kopitajo brez nehanja, razkopítnili me ne bodo . . . Ali imate vina, +gospod Gornik? + +*Gornik* ({med vrati}). Peter! -- Prinesi vina! + +*Grozd.* Za ta čas prevzamem gnojnico jaz sam. Nekaj lepega je v +psovanju in zabavljanju. Ali ne v tihem, mežikajočem, kakor je Vaša +navada, Ščuka. Vi se smehljate, kakor bi hoteli reči: »To Vam je tepec, +to vam je kujón!« -- toda ne rečete! No, treba je reči, -- zakaj prvi +pogoj poštenemu zabavljanju je jasnost . . . . ({Sluga prinese +steklenico, Gornik natoči.}) Bog Vas živi, gospod Gornik, stari +prijatelj! Vi ste naša opora in naše upanje v tem krasnem boju . . . + +*Gornik.* A za kakšne reči, oprostite -- --? + +*Grozd.* Za narodov blagor seveda . . . + +*Ščuka.* Pridržimo besede, ki so v navadi. + +*Grozd.* Takó je. -- Jutri spustimo med ljudi proklamacijo. Ali nič +medlega in slabotnega. Kdor govori, naj govori glasno in razločno. +({Ščuki.}) Poiščite tisti stari program ter ga pogrejte. V programih je +nekaj slovesnega in slovesnost deluje na ljudi. ({Ščuka vstane.}) + +*Gornik* ({Ščuki}). Ali boste pisali to proklamacijo . . . + +*Ščuka.* Seveda bom pisal . . . proklamacijo . . . + +*Grozd.* Torej tisti stari program! + +*Gornik.* Na svidenje, gospod Ščuka! ({Ščuka odide.}) + + +16. prizor. + +*Gornik*, *Grozd*. + +*Grozd.* Poklical sem k Vam za danes nekaj uglednih mož, da se +pogovorimo resno in natanko o nadaljnem postopanju in o čvrstejši +organizaciji -- + +*Gornik.* Ali jaz, oprostite -- + +*Grozd.* Nobenih prigovorov, gospod Gornik. Jaz poznam Vaše srce, vem, +da ne marate škandalov . . . Ali v škandale se Vam ni treba vtikati, +poskrbimo jih samí. Vi ste takorekoč naš ščit. Udarci bodo leteli seveda +tudi na Vas, ali ne ozirajte se nanje. Saj ste optimist: -- in nazadnje +je res celó v klofutah nekaj prijateljskega in blagohotnega. Samó +razumeti jih je treba. -- Tudi jaz sem optimist. ({Pije.}) + +*Gornik.* Dovolite mi, gospod doktor -- + +*Grozd.* Posebno zadnje čase. Dajte mi roko gospod Gornik . . . Ta boj +me je neizmerno popomladil. To je življenje, ki ga je vredno živeti. In +vse, kar se je zgodilo, je Vaša zasluga, dajte, da Vas zahvalim iz dna +srca. + +*Gornik.* Gospod doktor -- + +*Grozd.* Samó zaradi Vas se je zgodilo, kar se je zgodilo. In prav je, +da se je zgodilo. ({Pije.}) Bog Vas živi, gospod Gornik! Kako so Vas +zalezovali od prvega trenotka! Vi niti vedeli niste, v kakšni nevarnosti +ste živeli. Povsod so Vam bili za petami . . . Ali moja roka, moja roka, +gospod Gornik, je čvrsta. Toda ne mislite, da sem špekuliral na Vaše +bogastvo, na Vaš vpliv v tistih visokih krogih. Morda mimogredé! Ko bi +se nihče ne pulil za Vas, bi Vas bil pustil najbrž tudi jaz pri miru. +Takó pa je bila stvar drugačna. + +*Gornik.* Povedati Vam moram, gospod doktor -- + +*Grozd.* Jaz vem, kaj nameravate. In, -- dajte mi rokó še enkrat, -- +meni je veselo pri srcu. Sam vrag vedi, kako je bilo, -- a slutil sem v +tistem hipu, ko sem Vas prvikrat ugledal, da se mi je odprla steza +navzgor. Trden sem sicer dovolj, da bi lezel sam po tej poti, in morda +bi kam prilezel; a vendar je boljše, če ima človek pripravno palico. +Zakaj bi se trudil, če gre brez truda? In glejte, -- zategadelj mi je +tako zelo prijetno, da stopiva v intimno razmerje in v sorodstvo. Tega +si skoro nisem upal želeti, prišlo je samó ob sebi. + +*Gornik* ({prestrašen}). Jaz nisem nikoli namignil -- + +*Grozd* ({pije.}) In zdaj sem močan, tako močan, da bi mi bilo dolgčas +brez bojev. Moje žile so do vrha polne krví . . . Krasno je, če ima +človek sovražnike . . . + +*Gornik* ({vstane, neodločno}). Povem Vam odkrito, če tudi mi je težkó -- + + +17. prizor. + +*Prejšnja*, *Kremžar*, *Mrmolja*, *dvoje obč. svetnikov*. + +*Grozd.* Dobrodošli prijatelji, le sédite. Takoj pričnemo s stvarjo. Kaj +mislite, gospod Gornik? Najprvo zaradi proklamacije . . . Gospod Gornik, +povedati nam morate svoje mnenje gledé glavnih potez našega programa. +Brez Vas ne storimo odslej ničesar . . . Pozabil sem Vam povedati, da +ste bili včeraj izvoljeni predsednikom centralnega odbora -- + +*Gornik.* Jaz?! . . . Oprostite -- + +*Grozd.* Ne bojte se, ne bo Vam treba nič delati. Vi imate napačne pojme +o takih predsedstvih. + + +18. prizor. + +*Prejšnji*, *Ščuka*. + +*Ščuka.* Program se je izgubil. + +*Kremžar*, *Mrmolja*. Izgubil? -- Kakšen program? + +*Grozd.* Nič ne dé, programov je veliko, -- ta ali oni, je naposled +vseeno. Treba je samó, da so besede dolge in lepe. + +*Kremžar.* Posebno je treba naglašati zmernost, dostojnost, poštenost. + +*Grozd.* Ne blédite, kaj Vam bo dostojnost in poštenost v današnjih +časih? + +*Kremžar* ({obč. svetniku}). Ali ga slišite? + +*1. obč. svetnik.* Seveda, -- kaj bo njemu poštenost? + +*2. obč. svetnik.* Treba je, gospôda, da se v teh težavnih časih, ko je +v nevarnosti narod in njegov blagor, združijo vsi dobro misleči elementi +v krepko falango. V prvi vrsti nam je treba značajnosti . . . Izginejo +naj vse osebne težnje, vse intrige -- + +*Grozd.* Kaj bi o tem -- saj smo sami! Pustimo značajnost, kjer je, in +govorimo o pametnih stvaréh! + +*Kremžar.* Jaz mislim, da je govoril gospod svetnik zelo pametno. +({Gorniku, zaupno.}) Oprostite, gospod Gornik, -- takrat me je nekaj +premotilo, Bog sam vedi -- hipoma mi je seglo v glavo nekaj neumnega. Ne +hudujte se, prosim! . . . + +*Gornik.* O nikakor ne, potolažite se, prosim . . . + +*Grozd.* Vse tiste dostojnosti, značajnosti in tako dalje nam ne +koristijo nič. Govorimo jasno: -- treba nam je denarja. Za drugo bom +skrbel sam. Posebno Vi, gospod profesor, se ne delajte idealnega; -- kaj +mislite, da Vas ne poznam? + +*Kremžar.* Prosim, kaj mi morete očitati? + +*Grozd.* Nič pregrešnega, -- toda čemu prihajate s frazami? Sploh Vam +rečem vsem skupaj, ne lazite po prstih za mojim hrbtom. Ni ga rodila +mati, ki bi bil v stanu, da me prevrne. Zapomnite si to! -- In zdaj +dovolite, da Vam razložim svoje načrte, kar se tiče našega glasila, +agitacije in sploh našega delovanja . . . ({Hipoma.}) Tudi Vi, Ščuka, si +zapomnite, da ste moj sluga, moj hlapec in drugega nič! Jaz vem dobro, +da ste te dni zeló kolébali. Na Grudnovem pragu se še poznajo Vaše +stopinje. Ali jaz tega ne trpim. Vi ste moja roka, del mojega telesa +. . . . Odvezal se mi je čevelj, gospod Ščuka, -- sklonite se, ter +dokažite svojo udanost! . . . ({Ščuka se skloni in zaveže Grozdu čevelj.}) + +*Gornik.* Gospod Ščuka, jaz sem se ozrl v stran! . . . + +*Ščuka* ({vstane}). Ozrite se zopet k meni. ({Vzame kozarec v roko.}) +Dovolite, da dvigam čašo v tem slovesnem trenutku. Hrepenel sem dolgo in +zelo iskreno po majhni brci, po človekoljubni klofuti. Zakaj človek je +slab in brez brc bi ne bilo poštenja in brez klofut bi ne bilo dobrih +del . . . Očital Vam ne bom ničesar, oj vi ljudje častivredni. Kdo vé, +kaj je greh in kaj je čednost?! Ali v tem slovesnem trenotku, ko se +poslavljam od vas, mi je milo pri srcu. Pritegnite svoje pasove, in kdor +še ni povečerjal, naj opravi hitro. ({Grozdu.}) Opravite hitro in sezite +v roko svojim sovražnikom. Vašo polno mizo bodo zasedli tisti pozabljeni +hlapci, tisti zavrženci in razcapanci. Raztrgajte svoje proklamacije, +otresite se skrbi za narod in njegov blagor! _Zakaj »naroda« ni več!_ In +ni več hlapcev, in ni več zavržencev . . . Milo mi je pri srcu, ko Vas +gledam pred sabo, tako smešne in majhne, polne skrbi za vseobče +blagostanje, in če pomislim, da se poslavljam od Vas za zmirom, in da +Vas ostavljam brez varstva in brez pomoči. Spominjajte se name, če tudi +z otožnimi občutki, in kadar pride tisti veliki čas, pomislite, da je +moral priti . . . ({Izpije in odhaja.}) + +*Gornik.* Veselo srečo, gospod Ščuka! + +*Grozd* ({skrajno začuden, grè za Ščuko, obstane med vratmi}). Norec! +. . . . Zavezal mi je čevelj na levi nogi! . . . ({Obstane, zamišljen, +skoro preplašen.}) + + + + +ČETRTO DEJANJE + +{Soba ista kakor v prvem dejanju.} + + +1. prizor. + +*Katarina*, *Matilda* ({na desni}), *Kadivec* ({ob oknu. Govoré +polglasno}). + +*Matilda.* Ali jaz vendar vem, da pojde, saj sem bila pri njem. + +*Kadivec* ({vstane}). Ah! ona je bila pri njem! Na ta način je vse jasno. +Kaj bi govorili!? Milostiva, dovolite, da Vas ostavljam za zmirom -- -- + +*Matilda* ({glasno}). Jaz sem bila pri njem, da bi mu povedala -- -- + +*Katarina.* Pst! -- Papá spí! -- + +*Matilda.* Napósled, -- midva itak ne govoriva. Oprostite, gospod +Kadivec, nisem govorila z Vami! + +*Kadivec.* Jaz tudi ne . . . ({Razjarjen.}) Sploh, -- kaj imate opraviti +z njim? Čemu ga nadlegujete; pustite ga pri miru in tudi on Vas bo +pustil pri miru. Jaz Vas poznam do nohtóv! + +*Katarina.* Pst! -- Papá spí! -- + +*Kadivec.* Ah, papá . . . + +*Matilda.* Kakor hočete . . . Jaz nisem rekla ničesar, -- čemu sploh to +prerékanje? + +*Katarina.* Ali, saj je jasno. Gornik pojde; če je povedal sam, da +pojde, torej pojde . . . + +*Kadivec.* Zakaj se torej neče streljati? + +*Katarina.* Ali saj vendar pojde . . . Papa ima čudne misli . . . Bog +vedi, kaj mu je prišlo na pamet . . . + +*Kadivec.* Nič neumnega ni prišlo stricu na pamet. Jaz ne bom miren, +dokler tega sleparja ne spremim na kolodvor. + +*Matilda.* Čemú pa bi bil slepar? + +*Kadivec.* Ti seveda govoriš zanj, nič čudnega. Toda oprostite, +gospodična Matilda, nisem govoril z Vami . . . + + +2. prizor. + +*Prejšnji*, *Siratka*. + +*Siratka* ({med vrati}). Ali je gospod doktor --? + +*Matilda* in *Kadivec*. Ne! + +*Siratka.* Oprostite. ({Odide.}) + + +3. prizor. + +*Prejšnji*, brez *Siratke*. + +*Katarina* ({vstane, proti durmi}). Zakaj pa ste ga takó -- -- + +*Kadivec.* Ah, to je neznosen človek, -- literat! . . . ({Z drugim +glasom.}) Jaz Vam povem čisto odkrito, da bom tega sleparja, Gornika +namreč, ako hitro ne pojde odtod -- skratka, povem Vam, da imam velike +načrte . . . Če ne jaz, on tudi ne! Takó je ta reč! -- + +*Matilda.* No, da bi ravno tvoja volja -- + +*Kadivec* ({razjarjen}). In jaz pravim, -- moja volja, in ravno moja +volja. Tebi seveda ni do mene, -- ali to je vse eno. + +*Matilda* ({glasno}). Tebi ni do mene -- ti si neznosen -- + +*Kadivec* ({bliže}). Ah -- + +*Katarina.* Pst! Papá spí! -- + + +4. prizor. + +*Prejšnji*, *Grozd* ({iz svoje sobe v spalni suknji}). + +*Grozd* ({govori ves čas nenavadno potrto}). Ali še ni bilo Gornika? + +*Kadivec*, *Matilda*, *Katarina*. Ne še. + +*Grozd* ({zehaje}). A-oh . . . Fran! -- + +*Kadivec.* Gospod doktor? + +*Grozd* ({začuden}). Gospod doktor?! ({Zamahne.}) Ti, Fran, dobro bi +bilo, da bi malo več študiral. Potépaš se okoli brez dela. In vrhutega +se mi zdi, da se ukvarjaš z neumnostmi. + +*Kadivec.* Pojdem študirat, -- takoj. . . ({Odide.}) + +*Grozd* ({gleda začuden za Kadivcem}). Ah! . . ({Matildi.}) Kakšna si, +Matilda? Gostje pridejo. + +*Matilda.* Takój striček! ({Odide na desno spredaj.}) + + +5. prizor. + +*Grozd*, *Katarina*. + +*Grozd* ({gleda začuden za Matildo}). Ah! . . . ({Hodi gor in dol, +sede.}) Čudno je to življenje . . . Nikoli mi še ni bilo prišlo na +misel, da bi spal popoldne, na večer. Ali danes me je obšla posebna +utrujenost. + +*Katarina.* Ali si bolan, Anton? + +*Grozd.* Bolan? . . . Ne. Samo leglo mi je nekaj na prsa, na róke, na +nóge . . . Ali je bil kdo tukaj? . . . + +*Katarina.* Siratka je prišel. + +*Grozd.* Bog z njim. ({Po odmoru.}) Čudno je to življenje, čisto neumno +mi je pri srcu . . . Pomisli, kaj se mi je sanjalo, ravnokar, pred pol +ure. ({V ospredju, govori počasi in zamišljeno, bolj zase.}) Plezal sem +visoko, visoko, zmirom višje; vsi drugi so bili globoko pod mano; tisoč +glav, same svetle plešaste glave -- ves slovenski narod. In jaz plezam. +Ali kakšna budalost, -- plezal sem na strm stolp, -- z rokami in nogami +. . . Ko priplezam gor -- pomisli! -- ko priplezam gor, zapazim, da sem v +sami srajci. Držim se z desnico, a z levico se zakrivam, tiščim srajco k +sebi; -- no zmirom so se videle moje nage noge in sram me je bilo . . . . +Ozrem se dol, naskrivoma, čez desno ramo. Tam doli so se grozno +smejali, impertinentno so se smejali. In celó Gornik je bil med njimi, +-- in jaz, pomisli, v sami srajci! Takrat huškne, Bog ve odkod, nekaj +mrzlega krog mojih nog. Stresem se, pobrcam na lahko, huškne drugič, čez +stegna . . . . brrr . . . čez ledja, po hrbtu navzgor, po hrbtu navzdol +. . . Šlo je hitro, kakor miš . . . Ali miš je rasla, stopicalo je po +meni z mrzlimi podplati, in podplati so bili večji in večji. To ni bila +več miš, -- bilo je, -- vrag vedi, kaj je bilo! . . . Primem z levo +roko, zagrabim, vlečem . . . toda pomisli, takrat se mi hipoma izvíje! +Ali je bila to miš? Ni bila miš, -- tisti blazni Ščuka je bil! In me +gleda z velikimi očmi in pravi: »Kaj pa delate tukaj gori, striček?« +Gleda me naravnost v obraz in se smeje. »Kaj pa delate tukaj gori, +striček?« -- pravi »saj Vi niste narod!« -- In me gleda in se smeje. +»Kako boste narod« -- pravi -- »ko ste v sami srajci!« + +*Katarina.* Zakaj te to vznemirja? + +*Grozd.* Leglo mi je na prsa . . . Ali ti nimaš sočutja z mano, v +najtežjih urah se ne brigaš za moje skrbí . . . . + +*Katarina.* Anton! + +*Grozd.* Ti si mi bolj tuja od drugih . . . + +*Katarina* ({žalostno}). Kdaj si mi dovolil, Anton, da bi skrbela zate? -- + +*Grozd.* Napravi mi gorkega vina. -- Obšla me je malodušnost, mraz me je +obšel. ({Katarina odide.}) + + +6. prizor. + +*Grozd.* + +*Grozd.* Kako se je to čudno spremenilo; čez noč se je spremenilo! . . . . +Ščuka mi je zavezal čevelj na levi nogi, -- takrat me je zazeblo, in +zdaj me zebe . . . Kaj sem mu storil? Kar padlo je vse iz mojih rok, sam +Bog ve, zakaj, sam Bog ve, kedaj . . . Gledam, -- ali moje oči so čisto +drugačne, vse je nejasno, in polno strahov je, kjer jih ni bilo nikoli +. . . Zakaj mi je zavezal čevelj na levi nogi? . . . + + +7. prizor. + +*Grozd*, *Klander*. + +*Klander* ({uslužno}). Dober dan, gospod doktor! + +*Grozd* ({začuden}). Dober dan! . . . Čemu prihajate k meni, kaj niste +pri Grudnu? + +*Klander.* Jaz? ({Zamahne.}) Ah, prosim Vas! . . Kakó to, da bi bil pri +Grudnu? Nikoli nisem bil pri Grudnu! Kaj mi je do njega? + +*Grozd.* Hm! hm . . . Ali mislite, da niso dobre njegove šanse? Ali +mislite, da se izpodtika, da se podira? + +*Klander.* No! -- Slepar naj bi še bil, saj smo vsi sleparji, -- ali naj +bi ne bil neroden . . . + +*Grozd* ({séde, radoveden}). Pravite, da je neroden? Kakó pa se je +izpodtaknil? + +*Klander.* Neroden je. Kakšna je bila njegova revolucija? Vstal je in +zakričal, ljudje so poslušali . . . a nato séde in pije svoje pivo, kot +da bi se nič ne bilo zgodilo . . . Blamiral se je . . . Kadar se kakšna +stvar začne, se ostane pri stvari . . . Jaz se napósled nič ne zanimam +zanj . . Naj dela po svoji pameti! + +*Grozd* ({vstane}). A kakó, razložite mi -- -- Ta reč me nenavadno +zanima . . . + +*Klander.* Ni nič, se ne da natanko razlagati; omagal je; kri se mu je +ohladila; prijel je ter izpustil . . . + +*Grozd* ({zamišljen}). Hm . . . omagal je . . . + +*Klander.* Nima tiste velike eneržije in spretnosti še celó ne . . . Že +je držal Gornika za komolec, pa se mu je izmuznil, na lepem se mu je +izvil iz rok . . . Vi ste vse drugačen mož . . . + +*Grozd.* Jaz? . . . Mislite, da imam tisto veliko eneržijo? . . . + +*Klander* ({smehljaje}). In spretnost . . . Prišel sem na tihem, +gospod doktor, nanagloma, da me ne prehité . . . Častitam Vam, gospod +doktor . . . + +*Grozd* ({v zadregi, vznemirjen}). Hvala! . . . Toda dovolite -- + +*Klander.* Seveda, seveda . . . ali jaz nimam nobenih skritih misli . . . +Prepričan sem, da boste rabili svoj vpliv samo v narodov blagor. Toda +spretno ste ribarili . . . Jako dobro ste ga zalotili . . No, Vaša +nečakinja je lepo dekle, -- zakaj bi je ne vzel? To je povsem +razumljivo . . . + +*Grozd.* Ah da . . . da, tako je torej . . . in Vi ste se zato požurili +. . . ({Hipoma bolj energično in dostojanstveno.}) Jaz nisem nič +ribaril, gospod Klander. To je prišlo, kakor pride med mladimi ljudmi. +Vi ste že od nekdaj navajeni tistih posebnih izrazov . . Hvala za +častitke, gospod Klander. -- + +*Klander* ({ponižneje}). Nisem Vas mislil žaliti, gospod doktor! Govoril +sem iskreno, kakor s starim prijateljem . . . Ali zagotavljam Vas: z +Grudnom nisem imel nikoli nič opraviti. Niti brigal se nisem zanj . . . + +*Grozd.* Dobro, -- nič Vam nisem očital . . . In ljudjé govoré zelo o +tej stvari? + +*Klander.* O kateri stvari, gospod doktor? + +*Grozd.* No . . . o Gornikovi ženitvi . . . + +*Klander.* Govoré tako na tihem . . . zašumelo je po mestu . . . + +*Grozd.* Dobro, dobro . . . ({Hodi po sobi.}) Hvala, gospod Klander . . . + +*Klander.* Oprostite, gospod doktor, da sem Vas vznemirjal, in bodite +uverjeni, da je moja udanost trdna in iskrena. + +*Grozd.* Dobro, dobro . . . Z Bogom, gospod Klander. -- ({Klander +odide.}) + + +8. prizor. + +*Grozd.* + +*Grozd.* Taka je torej ta reč! Takrat se mi je zgodilo, kakor nikoli v +življenju. Misel mi je padla iz neba, -- čisto nepričakovano in brez +povoda, -- in nisem se je otresel . . . Zakaj bi se moralo to zgoditi? +Kakó sem prišel do tega, da se oženi Gornik z Matildo? -- Čisto na +lepem, najmanjšega znamenja ni bilo . . . No, zakaj bi se ne oženil z +njo? Kaj ga ovira? -- Slovesen trenotek je bil, ko mi je padla tista +misel iz nebá . . . Tukaj so vrata, tukaj je pot . . . Stvar je čisto +jasna in ne more biti drugačna . . . . ({Séde.}) Bog, jaz sem slab in +bolan . . . Kakšni čudni dvomi . . . Kakšna premišljevanja! . . . Ob tej +uri, ko ga pričakujemo, da pride v fraku in v belih rokavicah . . . O +Bog, -- zakaj mi je zavezal čevelj na levi nogi? ({Vstane, pri durih na +desni.}) Matilda! + + +9. prizor. + +*Grozd*, *Matilda*. + +*Grozd.* Napočil je slovesen dan. Ali si pripravljena? + +*Matilda* ({še med vrati}). Na kakšno stvar, striček? + +*Grozd.* Danes se bo dopolnila tvoja usoda, Matilda! -- Sédi. -- Ali si +že kdaj premišljevala o svojem življenju, o prihodnosti, o nalogah, ki +te čakajo? -- + +*Matilda* ({boječe}). Nikoli, striček. + +*Grozd.* To ni bilo lepó od tebe, zakaj čakajo te velike naloge. +Življenje, kakoršno si živela doslej, je bilo zelo otročje in površno. +Človek ni na svetu samó, da živi. -- Ali si mislila kdaj na možitev? + +*Matilda.* Dà, striček. + +*Grozd.* Ah, glej . . . Kedaj si mislila nanjo, na kakšen način? + +*Matilda.* Samó tako, striček . . . splošno . . . + +*Grozd.* Hm! . . . Da govoriva o stvari. -- ({Hladno in odločno.}) Danes +pride Gornik, -- pride namreč tebe snubit . . . ({Hipoma se nečesa +domisli, zase, neodločno.}) To se pravi . . . vrag vedi . . . ali meni +je slabo, zares slabo. Zakaj mi je zavezal čevelj na levi nogi! . . . +({Zamahne, -- trdo.}) Pride te snubit, na vsak način, nič drugega. In ti +mu boš odgovorila tole: »Dragi gospod Gornik, počastili ste me nenavadno +in tako Vam torej s posebno radostjo« -- -- ah, neumnost! Odgovori mu, +kar mu hočeš, ali dostojno, pametno, meni na veselje! . . . + +*Matilda.* Ali striček, on je tako neizmerno smešen. + +*Grozd.* Gotovo. Ko bi ne bil smešen, bi te ne snubil . . . Jaz sem +napravil to reč z veliko skrbjo, kot tvoj drugi oče in varuh. Upam, da +si mi hvaležna, kakor se spodobi . . . Nocoj torej te zasnubi, -- jutri +pride potem v fraku in rokavicah. Hm . . . jutri . . . to je vsekakor +malo čudno . . . Vrag vedi, kaj mi je leglo na prsa . . . + +*Matilda.* Ali Vam je slabo, striček? + +*Grozd.* Kdo je govoril o tem? -- In kadar te povpraša o tistih rečéh, +ne povési oči; to je starinsko . . . Hm . . . čudno je kljub temu . . . +({Odhaja.}) + +*Matilda.* Jaz Vam rečem, striček, prosim, nikar se ne hudujte -- +({Grozd odide.}) + + +10. prizor. + +*Matilda*, *Kadivec* ({od leve iz sobe}). + +*Matilda.* No zdaj si slišal. + +*Kadivec* ({séde obupen}). Kaj je storiti?! + +*Matilda* ({smejé}). Ali, saj pojde! -- Čisto nič se ne bo zgodilo . . . +Fran, ti si tako vznemirjen . . . in take malenkosti te vznemirjajo . . . + +*Kadivec.* To niso malenkosti . . . Toda resnično, Matilda, jaz sem zeló +nedostojen. ({Gre k nji, iskreno in prisrčno.}) Matilda, ti dušica, to +res niso malenkosti . . . Nič se ne bo zgodilo . . . Gotovo, zgodilo se +ne bo nič. Toda glej, Matilda, ti dušica moja: -- kolikor jih poznam, -- +edino tvoje srce je pošteno, dobro, neomadeževano . . . In kadar kdo +samó pomisli, kadar samó pomisli, da bi ranil tvoje čisto srce in da bi +ga omazal, je moje srce v resnici že ranjeno. Če kdo samó pomisli, da bi +se te dotaknil, -- jaz čutim, kot da bi se te bil dotaknil že v resnici +. . . Dokler te ne objamem z obema rokama, trdno in tesno, z obema +močnima rokama, -- bo moje srce nemirno in bal se bom zate. Jaz se +bojim, Matilda, če se ozirajo že na tvojo senco . . . Zakaj, Matilda, +dušica, ti ne veš, kakó te ljubim . . . + +*Matilda.* Fran! . . . Saj me lahko poljubiš, Fran! . . . + +*Kadivec.* Ti! . . ({Jo poljubi.}) + +*Matilda.* A zdaj -- + +*Kadivec.* Zdaj je samó treba, da ta človek izgine. Prej ne bo miru . . . +Če le prag prestopi s svojimi nerodnimi nogami, že je vse v neredu. +Treba je, da takoj izgine . . . + +*Matilda.* Danes pride snubit. + +*Kadivec.* Kaj mu boš odgovorila? + +*Matilda* ({smejé}). Kaj mu bom odgovorila, Fran? . + +*Kadivec.* Ah, dà, oprosti mi, Matilda . . . + +*Matilda.* Kadar pride, prisloni malo vrata in . . + +*Kadivec.* Ali prosim te, Matilda, kaj misliš o meni? + +*Matilda.* Kaj nisi poslušal ravnokar? + +*Kadivec.* Seveda sem poslušal, ali to je bilo čisto kaj drugega. +Poslušal sem le takó . . . . slučajno . . . + +*Matilda.* Ker si bil ravno pri durih . . . + + +11. prizor. + +*Prejšnja*, *Siratka*. + +*Siratka.* Ali je gospod doktor doma? + +*Matilda.* Dà, takoj. ({Proti Grozdovi sobi.}) Striček! Gospod Siratka! + +*Siratka.* Na zdravje, gospod Kadivec! + +*Kadivec.* Z Bogom! ({Odide na levo.}) + +*Grozd* ({znotraj}). Samó trenotek! + +*Matilda.* Z Bogom, gospod Siratka! ({Za Kadivcem.}) + + +12. prizor. + +*Siratka*, pozneje *Grozd*. + +*Siratka* ({gleda za obema}). Hm . . . Gornik bi bil lahko ljubosumen . . . + +*Grozd* ({iz svoje sobe, oblečen in obut}). Dober dan, Siratka. Ali ste +se me spomnili? + +*Siratka.* Gospod doktor, kedaj sem pozabil na Vas? + +*Grozd.* Saj ste se najbolj izmed vseh držali za Grudnov frak. + +*Siratka.* Jaz? Nikakor ne. Jaz sem samo gledal, študiral. + +*Grozd.* Vi literati uganjate torej nedostojnosti samó zaradi študij? + +*Siratka.* Samo zaradi študij. -- + +*Grozd.* Srečni ljudje: kdo Vas more križati? -- Pa ste spustili Grudnov +frak, je slabo šit? + +*Siratka.* Zeló slabo; že se mu je odtrgal . . . Takoj prvo uro sem +vedel, kakó se bo zgodilo. Gruden je premalo odločen, premalo pretkàn. +Za majhne intrige je zeló sposoben, ali če se loti kaj velikega, ne +opravi nič, -- baš ker je majhen in malenkosten . . . + +*Grozd.* Takó ga torej sodite, -- po svojih študijah. A zdaj, ko ste +dovršili svoje študije, -- kakó bo z njegovim listom? + +*Siratka.* Z njegovim listom? Nimam nič opraviti z njegovim listom. + +*Grozd.* Ah, to je imenitno, kako ga zatajujete. Mal vetrec je zapihal, +in siromak stoji sam. Vréden je sočutja, boga mi . . . + +*Siratka.* Zagotavljam Vas, da ni imel nikoli zvestih privržencev; to je +bila samó epizoda brez pomena. Jaz na priliko -- + +*Grozd.* Vi ste samó študirali, da . . . A povejte mi, kaj Vas je tako +ostrašilo, zakaj ste pobegnili tako hitro, -- po komaj dovršenih +študijah? + +*Siratka.* To so bile različne zunanje okolnosti, ki so pričale jasno, +da Gruden ni ustvarjen za tako visoko nalogo, kakor si jo je stavil sam +in da ni vreden narodovega zaupanja v toliki meri -- -- -- + +*Grozd.* Dà, dà, -- in tako dalje. -- Prašal sem Vas, kaj je napótilo +ovce, da so ostavile pastirja? + +*Siratka.* Pastir je bil preneumen, to je vse. -- Lahko bi bil spravil +Gornika pod svojo suknjo, ali bedaka je obšla ljubosumnost čisto na +lepem . . . Neverjetno! -- In pot je bila že takó lepo posejana . . . Če +bi bil pameten, bi ga Vi ne bili prehiteli . . . + +*Grozd.* Ali glejte, jaz sem ga prehitel! Imenitno prehitel, -- ne? +({Gre v stran, zamišljen.}) Hm . . . Imenitno sem ga prehitel, seveda +. . . Glejte, takó se stvari spreminjajo . . . ({Smehljaje.}) Ali ste +mislili, da sem na tleh? Ali ste že molili zadušnice? Hm? . . . + +*Siratka* ({malodušno}). Ne, gospod doktor; . . . prosim Vas . . . jaz +nisem bil nikoli med Vašimi nasprotniki . . . . + +*Grozd.* Samó študirali ste. -- Veste kaj, gospod Siratka, ostanite pri +meni. Ščuka je namreč zblaznèl. + +*Siratka.* Dà, gospod doktor, z veseljem. To, oprostite, je bil +pravzaprav povod -- + +*Grozd.* Ha, ha, ha . . . Vi ste res značajen človek; upam torej, da ste +dober žurnalist . . . + +*Siratka.* Nisem mislil takó, . . . moje sveto prepričanje . . . + +*Grozd.* Nà, nà . . . + +*Siratka.* Ali kar se tiče Ščuke, -- je škoda tega človeka. Kljub vsemu +sočutju bo treba nastopiti odločno proti njemu. Nikakor se ne sme +dovoliti, da bi taki nedostojni, samovoljni ljudje prodajali svoj strup +med narodom in rušili tiste svete ideale -- -- + +*Grozd.* Kaj ni bil Ščuka Vaš prijatelj? + +*Siratka.* Dà, -- toda kadar gre za narodov blagor, neha vsako +prijateljstvo . . . + + +13. prizor. + +*Prejšnja*, *Gornik*. + +*Gornik.* Dober dan, gospod doktor -- -- + +*Grozd* ({veselo vznemirjen}). Ah, blagorodje, zelo ste me razveselili. +Prosim blagorodje. ({Ponudi mu stol.}) Pričakoval sem Vas nekako s +strahom . . . . Z Bogom, gospod Siratka, z Bogom! -- + +*Siratka.* Klanjam se, gospôda! ({Odide.}) + + +14. prizor. + +*Grozd*, *Gornik*. + +*Gornik.* Prišel sem na Vaš dom s posebnim opravkom. Ali bi ne mogel +govoriti z gospodično Matildo? + +*Grozd.* O, dà, dà . . . seveda, takoj, blagorodje . . Verjemite mi, že +sem mislil, da je vse pri kraju. Zgodilo se je z mano nekaj čudnega . . . +Po tistem neumnem trenotku, ko mi je zavezal čevelj na levi nogi -- -- + +*Gornik.* Je bilo malo čudno, res . . . + +*Grozd.* Dà, čudno je bilo; ko je zaprl vrata za seboj, je leglo náme, +. . . na prsa, na obraz . . . Takó so trenotki, sami ob sebi brezpomembni, +ki človeka umorijo, a sam ne vé, kakó in zakaj . . . Od tedaj so moje +misli zelo plašne in žalostne. Glejte, skoro Vas že nisem več +pričakoval . . . + +*Gornik* ({v zadregi}). Dà, dà . . in jaz bi tudi . . . + +*Grozd.* Ali moj strah je bil neumen . . . Jaz nisem bojazljivec; v +svojem življenju se nisem bal nikogar. Bojim se samó, če vidim kaj +novega. Kje naj primem? Kakó naj zgrabim? In v obrazu tistega blaznega +človeka je bilo nekaj novega . . . + +*Gornik.* Ščuka ni blazen. + +*Grozd.* Ne . . . ne zmirom. Časih je bil pameten in imel sem ga rad. +Mislim, da bi mu oprostil tudi zdaj . . . samó pride naj k meni . . . +Tudi plačo mu povišam . . . gotovo, saj je drugače pripraven človek . . . + +*Gornik.* Ne verjamem, da bi se vrnil. + +*Grozd.* Morda se vrne; jaz bi rad, da bi se vrnil . . . Ali zdaj, -- +zdaj je vse dobro; vse je dobro zdaj. ({Iskreno, strese Gorniku roko.}) +Vi, gospod Gornik, ste res imeniten človek. Taki ljudje mi ugajajo, +oprostite . . . Takó premišljujem, ugibam ves bolan in vznemirjen . . . +»Ali pride . . ali ne pride?« In on, -- pošten, značajen človek, hodi +svojo pot molčé in resno . . . brez velikih komedij, brez +sentimentalnosti . . . Vi niste frazêr, in to mi jako, jako ugaja . . . + +*Gornik.* Dovolite, gospod doktor, Vaše besede so skrivnostne . . . + +*Grozd.* Ne jezite se, dragi gospod Gornik . . Pride mi redkokdaj, ali +kadar pride, pride z veliko močjó. Nikoli še nisem govoril tako iskreno, +kakor to uro . . . Par dni so bili oblaki nad mojo hišo, ali komaj so +padle prve kaplje, -- že se je zjasnilo . . Hvala, gospod Gornik! . . +({Se obrne v stran in se pogladi po čelu.}) In se je zjasnilo . . . . +Bog vedi, nisem pil vina, a sem pijan . . To ni zdravo . . ({Gorniku.}) +Dovolite torej, dragi gospod Gornik . . . ({Gre proti sobi na desni.}) +Matilda! + + +15. prizor. + +*Prejšnja*, *Matilda*. + +*Matilda.* Striček? + +*Grozd* ({tiho Matildi}). Matilda, spominjaj se, kar sem ti rekel . . . +Zdaj gre za narodov blagor . . . Ah, neumnost . . . Pazi, Matilda! . . . +({Gorniku s posebnim smehljajem.}) Ostavljam Vas za par minut, gospod +Gornik . . oprostite . . ({Odide.}) + + +16. prizor. + +*Gornik*, *Matilda*. + +*Gornik.* Klanjam se, gospodična Matilda! -- + +*Matilda.* Dober dan, gospod Gornik! -- + +*Gornik.* Gospodična Matilda, razjasniti Vam moram neko stvar, prositi +Vas moram oproščenja -- + +*Matilda.* Zakaj pa še niste šli odtod? + +*Gornik.* Pojdem takoj. -- Ali jaz ne bi rad, da bi se spominjali name z +grenkim srcem. Tukaj je tako malo dobrih ljudij, in Vi ste med njimi; +zato bi mi bilo žal, da bi se Vam zameril. Povem Vam odkrito in po +pravici, da nisem bil nikoli zaljubljen v Vas . . . + +*Matilda* ({k durim na desni}). Zdaj torej slišiš -- + +*Gornik.* Prosim? + +*Matilda.* Duri so zaškripale . . . In potem? + +*Gornik.* Potem? + +*Matilda.* Odkod pa je potem prišla ta neumnost? Kdo pa je sploh govoril +o nji? + +*Gornik.* Jaz sem nedolžen . . . ({Resno.}) Morda je kriva neka posebna +stran mojega značaja. Premehak sem namreč. Če mi kdo reče: »Oženi se, +prijatelj, meni na veselje!« -- pa se oženim . . . . + +*Matilda.* No, prosim Vas, ali Vam je kdo rekel --? + +*Gornik.* Sevéda. Saj v tem je vsa čudovitost te stvari. Gospod doktor +Grozd se je namenil, -- prijel me je za róko ter me potegnil za sabo . . . +In jaz sem hodil za njim . . . Čemu se je to zgodilo, sam Bog vedi! . . . + +*Matilda.* Stric Vam je dejal, da se oženite? + +*Gornik.* Ali mi je dejal? . . . Nič mi ni dejal: prijel me je za roko +in jaz sem hodil za njim . . . O Bog, žalostno je moje življenje . . . +Jaz nimam veselja, ne mirú, ne prijateljev . . . Pridem, in vsujejo se +okoli mene, ščipljejo me od vseh straní. Po mojem hrbtu bi lazili +navzgor; samó do mojega hrbta jim je . . . Ali jaz ne maram teh stvari. +Imam denarja in imam znancev na različnih stolicah in prestolih; za to +so me izbrali ljudjé za svojega hlapca, da bi jim služil s svojim +denarjem in da bi prosil zanje krog stolic in prestolov . . . Žalostno +je moje življenje . . . + +*Matilda* ({mehkeje}). Gospod Gornik, zakaj se ne skrijete? Zakaj ne +pobegnete v samoto, v gozd? Jaz na Vašem mestu bi si napravila vilo +visoko gori, kje v gorovju, sredi jelk in skal . . . To bi bilo krasno +. . . imeli bi miru in veselja. + +*Gornik.* To nameravam, gospodična Matilda. Hotel sem samó pogledati +svet. Po očetovi smrti sem stopil iz hiše, da bi si malo ogledal. Ali +svet je strašen. Samó malo ljudij je dobrih in iskrenih, ali jaz se +zamerim vsem, poštenim in nepoštenim. Nikar se ne hudujte name, +gospodična Matilda. + +*Matilda.* Jaz se ne hudujem čisto nič, gospod Gornik. Samó . . . . +prišli ste takó neumno . . . . Zakaj niste rekli takoj, da ne marate +zame? + +*Gornik.* Kakó bi mogel reči kaj takega? . . . Hotel sem, toda beseda mi +je ostala na jeziku . . . Tudi pobegniti sem hotel že davno; sinoči, +predsinočnjem. Ali držalo me je nekaj za suknjo . . . Ah, jaz sem takó +mehak, takó neumen, takó len. Ni ga na svetu nesrečnejšega človeka. + +*Matilda.* Ali zdaj vendar pojdete? + +*Gornik.* Gotovo, zdaj pojdem! . . . Domá je pospravljeno vse. Peter je +pospravil kovčege; popotna suknja leži na zofi, palica na mizi. Vse je +pripravljeno. In kadar pojdem, napravim ovinek . . . daleč na okoli +pojdem, da ne zaidem na Vaše stopnice in da mi ne padejo kovčegi iz +rok . . . + +*Matilda.* Prosim Vas, gospod Gornik, varujte se -- -- + +*Gornik.* Brez strahú, -- takó je zapisano . . . ({Vstane.}) Gospodična +Matilda, če se kedaj spomnite name, nikar se ne zgražajte! + +*Matilda.* Bog z Vami, gospod Gornik . . . + +*Gornik* ({otožno}). Rad bi dal rokó gospodu Kadivcu. Prosim, +gospodična, recite mu, da ga pozdravljam. + +*Matilda* ({k durim}). Fran! + + +17. prizor. + +*Prejšnja*, *Kadivec*. + +*Matilda.* Poslovi se od gospoda Gornika! + +*Kadivec.* Z Bogom, gospod Gornik . . Zakaj se niste hoteli takrat +streljati? + +*Gornik.* Se ne streljam rad; je zmirom nekaj nevarnosti zraven. -- +Oprostite mi, gospod Kadivec, nikoli nisem mislil nič hudega o Vas . . . + +*Kadivec.* Potujte srečno, gospod Gornik . . . Tudi jaz Vas nisem mislil +žaliti . . . ali zakaj ste bili takó nerodni? + +*Gornik.* Kakor je človeku usojeno . . . . Z Bogom! + +*Kadivec* in *Matilda* ({ga spremita do vrat}). Z Bogom! -- ({Gornik +odide.}) + + +18. prizor. + +*Kadivec* in *Matilda*. + +({Kadivec in Matilda se oddahneta.}) +*Matilda.* In stric? + +*Kadivec.* Hm! + +*Matilda.* To bo nekaj strašnega . . . + +*Kadivec.* Ah, -- tega se je treba otresti; skrajni čas je. Čemu se +klativa tod okoli, po teh sobah, Matilda? Zakaj bi ne živela zase, -- +koga potrebujeva poleg sebe? Jaz sem sit tega življenja . . . + +*Matilda.* In kaj misliš? + +*Kadivec.* Nič posebnega. To je vendar smešno . . ({Vstane.}) Bóga mi, +šele zdaj, v tem trenotku mi je prišlo na pamet, kako neizmerno neumno +je to. Zakaj tičiva pod nadzorstvom? Kdo je kaj storil zame in zate? +. . . Zakaj bi si ne izbrala drugega stanovanja? . . Stric naju vzgaja, -- +kakšna vzgoja! Midva se tudi samá lahko vzgajava! + +*Matilda.* Fran! + +*Kadivec.* Preneumno je to! -- Ti živiš od denarja svojega očeta, jaz od +denarja svoje matere . . . Odvisna nisva od nikogar, -- in vendar +trepečeva pred tem človekom. Neumno, sakrament! + +*Matilda.* Ali Fran, ti si nehvaležen! + +*Kadivec.* Ah, hvaležnost! . . . Kadar pride, mu porečem energično: +»Gospod doktor, dajte mi račun o svojem gospodarstvu, o svojih stroških, +o tisti neumni vzgoji. Jaz sem tega življenja sit!« + + +19. prizor. + +*Prejšnja*, *Grozd*. + +*Grozd* ({začuden}). Kje pa je Gornik? + +*Kadivec* ({malodušno}). Ah . . . Gornik . . . + +*Matilda.* No . . . Gornik . . . + +*Grozd.* Kaj je z Gornikom? + +*Matilda.* Šel je. + +*Grozd.* Kakó to, da je šel . . . . Kaj sta govorila? + +*Matilda.* Ah, . . . nič posebnega . . . + +*Grozd.* Fran, pojdi študirat! + +*Kadivec.* Gospod doktor . . . + +*Grozd.* Gospod doktor? . . Pojdi študirat! . . + +*Kadivec.* Povedati Vam imam nekaj zelo važnega. + +*Grozd.* Glej, glej . . ({Razjarjen.}) To je impertinentno. ({Matildi.}) +Kaj sta govorila? + +*Matilda.* Striček -- -- -- + +*Grozd.* Kaj si mu odgovorila? + +*Matilda.* Ali striček, saj me še nič prašal ni. + +*Grozd* ({prepaden}). Kakó, da te ni nič prašal? ({Nekdo trka, vstopi +Grudnovka.}) + + +20. prizor. + +*Prejšnji*, *Grudnovka*. + +*Grozd* ({hladno}). Zeló me veseli, milostiva. Od kod ta čast? + +*Grudnovka.* Dober dan, gospod doktor. ({Kadivcu in Matildi.}) Dober +dan. -- ({Grozdu.}) Prišla sem Vas svarit, gospod doktor! . . . + +*Grozd.* S tabo bom govoril pozneje, Matilda; -- in s tabo, Fran! + +*Kadivec.* Jaz bi tudi rad govoril z Vami . . . + +*Matilda.* Fran! ({Kadivec in Matilda odideta.}) + + +21. prizor. + +*Grozd*, *Grudnovka*. + +*Grozd* ({gleda molčé za njima, po prestanku}). Prišli ste me svarit? + +*Grudnovka.* Dà . . . na Vašo in seveda tudi na svojo korist. + +*Grozd.* Seveda, -- sedite prosim! + +*Grudnovka.* Vi veste, da je ta razdor jako neumen. + +*Grozd.* Kdo ga je provzročil? + +*Grudnovka.* To se ne praša. -- Ali mislite, gospod doktor, da so šanse +na Vaši strani? + +*Grozd.* Jaz mislim to. + +*Grudnovka.* Torej se varate. Tehtnica je sedaj čisto ravnotežna, niti +za betvico niste boljši. Če se pametno ne okrenemo, pademo vsi skupaj. + +*Grozd.* Prišli ste k meni v skrbéh . . Do mene Vam ni nič, to je +gotovo; -- kaj torej nameravate? + +*Grudnovka.* Do Vas mi res ni veliko; vsak skrbi zase. Ali ravno +zategadelj sem prišla k Vam. Naša reč je vzajemna . . . Prosim, +poslušajte: -- recimo, da se prične boj na življenje in smrt. Doslej smo +se greli vsi skupaj pod enim plaščem, in pod tem plaščem se je godilo +precej nedelikatnih stvari. Če se prične boj na življenje in smrt, bodo +prihajale na dan te nedelikatne stvari; a v svetli luči se vidijo take +nedelikatnosti še bolj nedelikatne, kot so v resnici. Nam bi to ne bilo +prijetno, -- ali bi bilo prijetno Vam? + +*Grozd.* Kdo mi more kaj očitati? + +*Grudnovka.* Dobro, -- tako bi lahko rekli z vsem ponosom, -- ko bi +imeli za sabo kakoršnokoli zaslombo. Ali glejte, tehtnica je ravnovésna +. . Tudi Vam se je izvil Gornik iz rok. + +*Grozd* ({prestrašen}). Kakó, da se mi je izvil iz rok? + +*Grudnovka* ({smejé}). Kaj res mislite --? + +*Grozd* ({v zadregi}). Jaz ne mislim nič . . . ({Gre korak po sobi, +zamišljen, prepaden.}) Takó se mi je izvil iz rok . . . + +*Grudnovka.* Treba se je tolažiti. Vi ste bili prav tako nerodni kakor +moj mož . . . Nekaj smešnega je bilo na tem razdoru, ali lahko bi se +blamirali še bolj . . . Zdaj je čas, da se stvar zakrije in pozabi . . . + +*Grozd* ({počasi}). Milostiva, jaz Vam nič ne zaupam. Ali ste prišli, da +bi spravili iz mene besedo, ali ste me prišli plašit? . . . Danes so +bili pri meni ljudje, ki ste jih še včeraj držali na konopcu! . . . + +*Grudnovka.* Ali, gospod doktor, kako govorite? Jutri bodo tisti ljudje +zopet pri meni, če zapiha veter le nekoliko na mojo stran. Prišli so k +Vam, ker so se zmotili. Ti ljudje bi bili dober termometer, ko bi ne +bili tako neumni . . Nevarnost je čisto drugod. Če hočemo ostati, kar +smo, namreč _narod_, je treba, da spravimo svoje stvari pod streho in da +se pripravimo . . . . Kaj ste storili Ščuki? + +*Grozd.* Kako ste vi vsi natanko začutili, da me je nekdo ranil, da so +se mi zazibala tlà pod nogami. ({Razjarjen.}) Ali jaz vam rečem, vam +vsem skupaj, da to ni moja poslednja ura. Varali ste se jako . . . Kakó +me hočete ponižati, kako hodite okoli mene, kakor okoli bolnega otroka! +. . . Ali jaz nisem slab, nisem bolan . . . Čemu prihajate s tistimi +strahovi? Tudi strahov se ne bojim . . . Kaj morem zato, če mi je +zavezal čevelj na levi nogi? Ali sem mu zapovedal? . . . Tudi Vi ste se +zmotili! -- Kaj sem izgubil v tem času, v teh kratkih dneh? Ničesar +nisem izgubil, niti trohice svoje moči . . . Vrnil se bo k meni, skesan +in majhen . . . Poznam te ljudi . . . Vrnil se bo goljufan, raztrgan in +slab. Jaz poznam te strahove! Mnogo jih je že bilo in vsi so poginili, +jaz pa sem ostal . . . Zmotili ste se nad mano, milostiva! Tehtnica je +ravnovesna, šanse so enake? . . . Hej! . . . Jaz zakličem, samó +pomignem, in narod hodi za mano . . . Dà, neumna je ta slabost; prišla +je samó slučajno, od obile večerje . . . Tako ste se zmotili nad menoj, +ravno v tej uri, ko stojim višje nego sem stal kdaj prej . . . Gornik se +mi je izvil iz rok? . . . Varate se; on ne more iz mojih rok, privezal +sem ga z močnimi jermeni . . . Obšlo me je nekaj slabosti, in v tistih +trenotkih sem mislil tudi jaz, da drsam navzdol. Ali moja tla so trdna, +nenavadno trdna! -- + +*Grudnovka* ({vstane}). Torej pozneje, gospod doktor. Če mislite, da še +ni zadnji čas, tedaj potrpimo. Na svidenje! + +*Grozd.* Nisem mislil takó. Naj me pride Vaš mož prosit oproščenja. +Lahko mu oprostim, ker nimam od njega ne škode, ne koristi . . . + +*Grudnovka.* Dokler govorite o oproščenju, se o spravi ne more govoriti. +Pozneje torej. ({Mrači se.}) + +*Grozd.* Torej nikoli . . . ({Katarina pride.}) + + +22. prizor. + +*Prejšnja*, *Katarina*. + +*Katarina.* Vino je pripravljeno. Ali hočeš luči? + +*Grozd.* Ne. ({Katarina odide.}) + + +23. prizor. + +*Grozd*, *Grudnovka*. + +*Grudnovka* ({vstane, odhaja}). Prišla sem Vas svarit; varujte se; taki +strahovi kakor je Ščuka so nevarni. + +*Grozd* ({tišje}). Jaz se jih ne bojim . . . ({Hipoma neodločno.}) Toda +. . . zahvalim Vas, milostiva . . . Ali res mislite, da je tehtnica +ravnovesna, da je čas skrajen? + +*Grudnovka.* Vi ste rekli, da ni. + +*Grozd* ({zamišljen}). Leglo mi je na srce, in neče stran! -- Z Bogom, +milostiva! + + +24. prizor. + +*Prejšnja*, *Siratka*, *Klander*, *Kremžar* ({pridejo prepadeni}). + +*Siratka.* Ali ste slišali, kaj je napravil? + +*Kremžar.* To presega vse meje dostojnosti. + +*Klander.* Zapreti takega človeka! Saj je zblaznel. Na cesti naj ga +aretirajo. + +*Grozd* ({prestrašen}). Kaj je napravil Ščuka? + +*Siratka.* Slab dovtip je napravil; ali taki dovtipi so nevarni, -- vrag +vedi, kaj lahko pride iz takih dovtipov. Prosim, čujte: -- + +*Kremžar.* Na tak način se rušijo ideali; takó se spodkopuje vera v +avtoritete. To bi morala zabraniti vlada! -- + +*Klander.* Policija bi morala poseči vmes! + +*Siratka.* Čujte! ({Velik list papirja v roki.}) »Jaz ne govorim za +tiste ljudi, ki niso več ljudje s krvjó in mesom, temveč številke v +tolpi; ne za tiste ljudi, ki se jim zdé fraze o narodovem blagru, o +narodovih idealih, o avtoritetah, tradicijah, zákonih in tako dalje +svete in nedotakljive. Zakaj to niso več ljudje, temveč številke v +tolpi, brez življenja in brez ponosa . . . Za tiste govorim, ki jim je +ljubša cinična resnica, nego blagoslovljena laž . . .« Prosim, +poslušajte, ali ni to blazno? -- + +*Grozd.* Kje je dal to tiskat? Kdo se je predrznil to tiskat --? + +*Klander.* Le naprej. + +*Siratka.* Prosim. -- Gospod doktor, prosim. Tukaj meri na Vas, -- +imenuje Vas indirektno, oprostite, -- svinjo. + +*Kremžar.* Impertinentno, nedostojno! + +*Siratka.* »Doktor Grozd bi bil rad minister ali vsaj dvorni svetnik, -- +za narodov blagor. Tudi doktor Gruden bi bil rad minister ali dvorni +svetnik, -- tudi za narodov blagor. Vse, dragi moji, vse za narodov +blagor. Kdor dandanes javno laže, -- laže za narodov blagor. Kdor govori +javno resnico, -- ga smešijo in preganjajo ter napósled uničijo, -- za +narodov blagor! -- In za narodove ideale; -- ta narod ima namreč ideale +-- in koliko idealov! Le prestopi se nerodno na cesti, pa stopiš idealu +na kurje okó! In kakšni boji se bijejo za te ideale! Ti, dragi moj, +nimaš nobenih idealov, niti ne veš, kaj so ideali, tudi tvoj prijatelj +jih nima. Ali ti in tvoj prijatelj skupaj se imenujeta narod ter imata +ideale! In za te vajine ideale se borita doktor Grozd in doktor Gruden. +Doktor Grozd bi dal za te vajine ideale svojo nečakinjo in doktor Gruden +svojo ženo . . Za te ideale in za narodov blagor!« + +*Kremžar.* Impertinentno. + +*Siratka.* »Doktor Grozd in doktor Gruden sta poštena človeka. Zakaj bi +ne skrbela zase, kakor skrbimo zase mi drugi? Ti, dragi moj, trguješ s +suknjami, doktor Grozd trguje z narodovimi ideali! Razloček je samó ta, +da je suknjo težje napraviti in težje zakrpati, nego navaden ideal . . .« + +*Klander.* In ljudje ga poslušajo . . . + +*Siratka.* V predmestju, v tistih zakotnih gostilnah si je zbral svoje +brloge in svoje ljudi . . . Kaj bo iz tega? + + +25. prizor. + +*Prejšnji*, *Mrmolja* in *Mrmoljevka*. + +*Mrmolja.* Gospôda, -- gospod doktor . . . . Jaz nisem mislil, da bi +bilo mogoče kaj takega v našem pohlevnem, pobožnem narodu . . . +Pomislite, prosim . . . + +*Kremžar.* Ali ste tudi Vi že čitali? + +*Mrmoljevka.* Gospod doktor, v Vaših rokah je zdaj rešitev, je pomoč. In +takega človeka ste gojili na svojih prsih, da zdaj s svojim cinizmom +podira, kar so zidali najidealnejši naši možje v tolikih in tolikih +trudapolnih letih, s sveto ljubeznijo v srcu, polni zvišenih idej, +posebno tiste svete ideje, ki dandanes -- + +*Grudnovka.* Gospod doktor, ali mislite, da ni skrajni čas? . . . + +({Zmrači se.}) + + +26. prizor. + +*Prejšnji*, *Gruden* ({prisope razburjen}). + +*Gruden.* Doktore; -- stvar je pri kraju, stran z neumnostmi. Zdaj +moramo nastopiti energično, vsi skupaj, vsi pošteni in pametni ljudje! + . . . Meni so razbili okna . . . + +*Vsi.* Ah . . .! Kdo? Kdaj? + +*Grudnovka.* Tebi prvemu? + +*Gruden.* Par ljudij, neizobraženih, polpijanih; če so delali iz objesti +ali v resnici, -- meni ni bilo lahko pri srcu. Jaz se bojim takih +ljudij. + +*Grozd.* Ali je bil Ščuka med njimi? + +*Gruden.* Slišal sem njegov glas, -- smejal se je. Stal sem na +stopnicah, -- a potem preko vrta k tebi. + +*Grozd.* Stopimo mu na tilnik, da bo odprl očí . . . ({Dá Grudnu rokó.}) + +*Gruden.* Oprosti, doktore! + +*Mrmolja.* Jaz mislim, da je to eden najvažnejših trenotkov v zgodovini +našega naroda. + + +27. prizor. + +*Prejšnji*, *Kadivec*, *Matilda*. + +*Kadivec.* Gospod doktor, -- mislila sva, da ste sami. + +*Grozd.* Kaj je? + +*Kadivec.* Predstavljam Vam svojo nevesto! + +*Grozd.* Tepec! Pojdi študirat! + +*Kadivec.* Matilda, -- še danes pojdeva študirat; -- na Dunaj! + +({Šipe na oknu zazvenkečejo na tlà, zunaj hrup, smeh in nerazumljivi +klici; vsi prepadeni, -- hipoma se hrup deloma poleže.}) + +*Glas Ščukov* ({pod oknom}). Gospod doktor, -- doktor Grozd! ({Počasi, -- +zelo glasno, razločno, s kratkimi prestanki.}) Ali niste čutili, da sem +Vas vgriznil, -- -- ko sem Vam zavezal čevelj na levi nogi? -- -- Moji +zobje so bili -- -- strupeni. -- -- Kmalu boste legli na postelj, -- -- +in z Vami bo legel narodov blagor -- -- in bodo legli narodovi ideali -- +-- Zakaj začenja se boj -- -- proti blagru naroda -- -- proti narodovim +idealom. -- -- Do svidenja! -- + +({Okna zazvenkečejo z nova; zunaj hrup in smeh.}) + +*Grozd.* Gospôda, zberite se okoli mene v tem težkem trenotku. Vsi +čutimo, da je v nevarnosti najsvetejše, kar imamo, da so v nevarnosti +najdražje naše svetinje. Tisti strup, ki ga dihajo že oddavna veliki, +propali narodi, se hoče priplaziti tihotapsko v verni, nedolžni naš +narod . . . Gospôda -- meni je težko pri srcu -- ostavite me . . . +Siratka, pokličite Gornika . . . on je naša rešitev . . . pokličite +Gornika . . . Matilda! . . . + +({Matilda in Kadivec pri vratih.}) + +*Matilda.* Z Bogom, striček! + +*Grozd.* Kam greš, Matilda? + +*Matilda.* Na Dunaj, striček! + + +28. prizor. + +*Prejšnji*, *Gornik*. + +*Gornik* ({v angleškem plašču, kovčeg v roki, sluga za njim.}) Z Bogom, +gospod doktor; z Bogom, gospôda; ni mi dalo srce, da bi Vas ne pogledal +še enkrat. Z Bogom! + +*Grozd.* Gospod Gornik! + +*Kadivec.* Stran, gospod Gornik! + +*Gornik* ({se okrene}). Z Bogom! ({Odide.}) + +*Grozd* ({uničen}). Matilda! + +*Grudnovka.* Ali ste resnično upali? Skrajni čas je bil . . . glejte! + +*Matilda* in *Kadivec*. Z Bogom! ({Odideta.}) + +*Grozd* ({počasi proti levi}). Ostavite me! . . . Kdo je razbil te šipe? -- + +Tisk »Národne tiskarne« v Ljubljani. + + + + + +End of the Project Gutenberg EBook of Za narodov blagor, by Ivan Cankar + +*** END OF THIS PROJECT GUTENBERG EBOOK ZA NARODOV BLAGOR *** + +***** This file should be named 34126-0.txt or 34126-0.zip ***** +This and all associated files of various formats will be found in: + https://www.gutenberg.org/3/4/1/2/34126/ + +Produced by Peter Podgorsek, Mariano Cecowski and the +Online Distributed Proofreading Team at https://www.pgdp.net +(This book was produced from scanned images of public +domain material from the Google Print project.) + + +Updated editions will replace the previous one--the old editions +will be renamed. + +Creating the works from public domain print editions means that no +one owns a United States copyright in these works, so the Foundation +(and you!) can copy and distribute it in the United States without +permission and without paying copyright royalties. Special rules, +set forth in the General Terms of Use part of this license, apply to +copying and distributing Project Gutenberg-tm electronic works to +protect the PROJECT GUTENBERG-tm concept and trademark. Project +Gutenberg is a registered trademark, and may not be used if you +charge for the eBooks, unless you receive specific permission. If you +do not charge anything for copies of this eBook, complying with the +rules is very easy. You may use this eBook for nearly any purpose +such as creation of derivative works, reports, performances and +research. They may be modified and printed and given away--you may do +practically ANYTHING with public domain eBooks. Redistribution is +subject to the trademark license, especially commercial +redistribution. + + + +*** START: FULL LICENSE *** + +THE FULL PROJECT GUTENBERG LICENSE +PLEASE READ THIS BEFORE YOU DISTRIBUTE OR USE THIS WORK + +To protect the Project Gutenberg-tm mission of promoting the free +distribution of electronic works, by using or distributing this work +(or any other work associated in any way with the phrase "Project +Gutenberg"), you agree to comply with all the terms of the Full Project +Gutenberg-tm License (available with this file or online at +https://gutenberg.org/license). + + +Section 1. General Terms of Use and Redistributing Project Gutenberg-tm +electronic works + +1.A. By reading or using any part of this Project Gutenberg-tm +electronic work, you indicate that you have read, understand, agree to +and accept all the terms of this license and intellectual property +(trademark/copyright) agreement. If you do not agree to abide by all +the terms of this agreement, you must cease using and return or destroy +all copies of Project Gutenberg-tm electronic works in your possession. +If you paid a fee for obtaining a copy of or access to a Project +Gutenberg-tm electronic work and you do not agree to be bound by the +terms of this agreement, you may obtain a refund from the person or +entity to whom you paid the fee as set forth in paragraph 1.E.8. + +1.B. "Project Gutenberg" is a registered trademark. It may only be +used on or associated in any way with an electronic work by people who +agree to be bound by the terms of this agreement. There are a few +things that you can do with most Project Gutenberg-tm electronic works +even without complying with the full terms of this agreement. See +paragraph 1.C below. There are a lot of things you can do with Project +Gutenberg-tm electronic works if you follow the terms of this agreement +and help preserve free future access to Project Gutenberg-tm electronic +works. See paragraph 1.E below. + +1.C. The Project Gutenberg Literary Archive Foundation ("the Foundation" +or PGLAF), owns a compilation copyright in the collection of Project +Gutenberg-tm electronic works. Nearly all the individual works in the +collection are in the public domain in the United States. If an +individual work is in the public domain in the United States and you are +located in the United States, we do not claim a right to prevent you from +copying, distributing, performing, displaying or creating derivative +works based on the work as long as all references to Project Gutenberg +are removed. Of course, we hope that you will support the Project +Gutenberg-tm mission of promoting free access to electronic works by +freely sharing Project Gutenberg-tm works in compliance with the terms of +this agreement for keeping the Project Gutenberg-tm name associated with +the work. You can easily comply with the terms of this agreement by +keeping this work in the same format with its attached full Project +Gutenberg-tm License when you share it without charge with others. + +1.D. The copyright laws of the place where you are located also govern +what you can do with this work. Copyright laws in most countries are in +a constant state of change. If you are outside the United States, check +the laws of your country in addition to the terms of this agreement +before downloading, copying, displaying, performing, distributing or +creating derivative works based on this work or any other Project +Gutenberg-tm work. The Foundation makes no representations concerning +the copyright status of any work in any country outside the United +States. + +1.E. Unless you have removed all references to Project Gutenberg: + +1.E.1. The following sentence, with active links to, or other immediate +access to, the full Project Gutenberg-tm License must appear prominently +whenever any copy of a Project Gutenberg-tm work (any work on which the +phrase "Project Gutenberg" appears, or with which the phrase "Project +Gutenberg" is associated) is accessed, displayed, performed, viewed, +copied or distributed: + +This eBook is for the use of anyone anywhere at no cost and with +almost no restrictions whatsoever. You may copy it, give it away or +re-use it under the terms of the Project Gutenberg License included +with this eBook or online at www.gutenberg.org + +1.E.2. If an individual Project Gutenberg-tm electronic work is derived +from the public domain (does not contain a notice indicating that it is +posted with permission of the copyright holder), the work can be copied +and distributed to anyone in the United States without paying any fees +or charges. If you are redistributing or providing access to a work +with the phrase "Project Gutenberg" associated with or appearing on the +work, you must comply either with the requirements of paragraphs 1.E.1 +through 1.E.7 or obtain permission for the use of the work and the +Project Gutenberg-tm trademark as set forth in paragraphs 1.E.8 or +1.E.9. + +1.E.3. If an individual Project Gutenberg-tm electronic work is posted +with the permission of the copyright holder, your use and distribution +must comply with both paragraphs 1.E.1 through 1.E.7 and any additional +terms imposed by the copyright holder. Additional terms will be linked +to the Project Gutenberg-tm License for all works posted with the +permission of the copyright holder found at the beginning of this work. + +1.E.4. Do not unlink or detach or remove the full Project Gutenberg-tm +License terms from this work, or any files containing a part of this +work or any other work associated with Project Gutenberg-tm. + +1.E.5. Do not copy, display, perform, distribute or redistribute this +electronic work, or any part of this electronic work, without +prominently displaying the sentence set forth in paragraph 1.E.1 with +active links or immediate access to the full terms of the Project +Gutenberg-tm License. + +1.E.6. You may convert to and distribute this work in any binary, +compressed, marked up, nonproprietary or proprietary form, including any +word processing or hypertext form. However, if you provide access to or +distribute copies of a Project Gutenberg-tm work in a format other than +"Plain Vanilla ASCII" or other format used in the official version +posted on the official Project Gutenberg-tm web site (www.gutenberg.org), +you must, at no additional cost, fee or expense to the user, provide a +copy, a means of exporting a copy, or a means of obtaining a copy upon +request, of the work in its original "Plain Vanilla ASCII" or other +form. Any alternate format must include the full Project Gutenberg-tm +License as specified in paragraph 1.E.1. + +1.E.7. Do not charge a fee for access to, viewing, displaying, +performing, copying or distributing any Project Gutenberg-tm works +unless you comply with paragraph 1.E.8 or 1.E.9. + +1.E.8. You may charge a reasonable fee for copies of or providing +access to or distributing Project Gutenberg-tm electronic works provided +that + +- You pay a royalty fee of 20% of the gross profits you derive from + the use of Project Gutenberg-tm works calculated using the method + you already use to calculate your applicable taxes. The fee is + owed to the owner of the Project Gutenberg-tm trademark, but he + has agreed to donate royalties under this paragraph to the + Project Gutenberg Literary Archive Foundation. Royalty payments + must be paid within 60 days following each date on which you + prepare (or are legally required to prepare) your periodic tax + returns. Royalty payments should be clearly marked as such and + sent to the Project Gutenberg Literary Archive Foundation at the + address specified in Section 4, "Information about donations to + the Project Gutenberg Literary Archive Foundation." + +- You provide a full refund of any money paid by a user who notifies + you in writing (or by e-mail) within 30 days of receipt that s/he + does not agree to the terms of the full Project Gutenberg-tm + License. You must require such a user to return or + destroy all copies of the works possessed in a physical medium + and discontinue all use of and all access to other copies of + Project Gutenberg-tm works. + +- You provide, in accordance with paragraph 1.F.3, a full refund of any + money paid for a work or a replacement copy, if a defect in the + electronic work is discovered and reported to you within 90 days + of receipt of the work. + +- You comply with all other terms of this agreement for free + distribution of Project Gutenberg-tm works. + +1.E.9. If you wish to charge a fee or distribute a Project Gutenberg-tm +electronic work or group of works on different terms than are set +forth in this agreement, you must obtain permission in writing from +both the Project Gutenberg Literary Archive Foundation and Michael +Hart, the owner of the Project Gutenberg-tm trademark. Contact the +Foundation as set forth in Section 3 below. + +1.F. + +1.F.1. Project Gutenberg volunteers and employees expend considerable +effort to identify, do copyright research on, transcribe and proofread +public domain works in creating the Project Gutenberg-tm +collection. Despite these efforts, Project Gutenberg-tm electronic +works, and the medium on which they may be stored, may contain +"Defects," such as, but not limited to, incomplete, inaccurate or +corrupt data, transcription errors, a copyright or other intellectual +property infringement, a defective or damaged disk or other medium, a +computer virus, or computer codes that damage or cannot be read by +your equipment. + +1.F.2. LIMITED WARRANTY, DISCLAIMER OF DAMAGES - Except for the "Right +of Replacement or Refund" described in paragraph 1.F.3, the Project +Gutenberg Literary Archive Foundation, the owner of the Project +Gutenberg-tm trademark, and any other party distributing a Project +Gutenberg-tm electronic work under this agreement, disclaim all +liability to you for damages, costs and expenses, including legal +fees. YOU AGREE THAT YOU HAVE NO REMEDIES FOR NEGLIGENCE, STRICT +LIABILITY, BREACH OF WARRANTY OR BREACH OF CONTRACT EXCEPT THOSE +PROVIDED IN PARAGRAPH 1.F.3. YOU AGREE THAT THE FOUNDATION, THE +TRADEMARK OWNER, AND ANY DISTRIBUTOR UNDER THIS AGREEMENT WILL NOT BE +LIABLE TO YOU FOR ACTUAL, DIRECT, INDIRECT, CONSEQUENTIAL, PUNITIVE OR +INCIDENTAL DAMAGES EVEN IF YOU GIVE NOTICE OF THE POSSIBILITY OF SUCH +DAMAGE. + +1.F.3. LIMITED RIGHT OF REPLACEMENT OR REFUND - If you discover a +defect in this electronic work within 90 days of receiving it, you can +receive a refund of the money (if any) you paid for it by sending a +written explanation to the person you received the work from. If you +received the work on a physical medium, you must return the medium with +your written explanation. The person or entity that provided you with +the defective work may elect to provide a replacement copy in lieu of a +refund. If you received the work electronically, the person or entity +providing it to you may choose to give you a second opportunity to +receive the work electronically in lieu of a refund. If the second copy +is also defective, you may demand a refund in writing without further +opportunities to fix the problem. + +1.F.4. Except for the limited right of replacement or refund set forth +in paragraph 1.F.3, this work is provided to you 'AS-IS' WITH NO OTHER +WARRANTIES OF ANY KIND, EXPRESS OR IMPLIED, INCLUDING BUT NOT LIMITED TO +WARRANTIES OF MERCHANTIBILITY OR FITNESS FOR ANY PURPOSE. + +1.F.5. Some states do not allow disclaimers of certain implied +warranties or the exclusion or limitation of certain types of damages. +If any disclaimer or limitation set forth in this agreement violates the +law of the state applicable to this agreement, the agreement shall be +interpreted to make the maximum disclaimer or limitation permitted by +the applicable state law. The invalidity or unenforceability of any +provision of this agreement shall not void the remaining provisions. + +1.F.6. INDEMNITY - You agree to indemnify and hold the Foundation, the +trademark owner, any agent or employee of the Foundation, anyone +providing copies of Project Gutenberg-tm electronic works in accordance +with this agreement, and any volunteers associated with the production, +promotion and distribution of Project Gutenberg-tm electronic works, +harmless from all liability, costs and expenses, including legal fees, +that arise directly or indirectly from any of the following which you do +or cause to occur: (a) distribution of this or any Project Gutenberg-tm +work, (b) alteration, modification, or additions or deletions to any +Project Gutenberg-tm work, and (c) any Defect you cause. + + +Section 2. Information about the Mission of Project Gutenberg-tm + +Project Gutenberg-tm is synonymous with the free distribution of +electronic works in formats readable by the widest variety of computers +including obsolete, old, middle-aged and new computers. It exists +because of the efforts of hundreds of volunteers and donations from +people in all walks of life. + +Volunteers and financial support to provide volunteers with the +assistance they need are critical to reaching Project Gutenberg-tm's +goals and ensuring that the Project Gutenberg-tm collection will +remain freely available for generations to come. In 2001, the Project +Gutenberg Literary Archive Foundation was created to provide a secure +and permanent future for Project Gutenberg-tm and future generations. +To learn more about the Project Gutenberg Literary Archive Foundation +and how your efforts and donations can help, see Sections 3 and 4 +and the Foundation web page at https://www.pglaf.org. + + +Section 3. Information about the Project Gutenberg Literary Archive +Foundation + +The Project Gutenberg Literary Archive Foundation is a non profit +501(c)(3) educational corporation organized under the laws of the +state of Mississippi and granted tax exempt status by the Internal +Revenue Service. The Foundation's EIN or federal tax identification +number is 64-6221541. Its 501(c)(3) letter is posted at +https://pglaf.org/fundraising. Contributions to the Project Gutenberg +Literary Archive Foundation are tax deductible to the full extent +permitted by U.S. federal laws and your state's laws. + +The Foundation's principal office is located at 4557 Melan Dr. S. +Fairbanks, AK, 99712., but its volunteers and employees are scattered +throughout numerous locations. Its business office is located at +809 North 1500 West, Salt Lake City, UT 84116, (801) 596-1887, email +business@pglaf.org. Email contact links and up to date contact +information can be found at the Foundation's web site and official +page at https://pglaf.org + +For additional contact information: + Dr. Gregory B. Newby + Chief Executive and Director + gbnewby@pglaf.org + + +Section 4. Information about Donations to the Project Gutenberg +Literary Archive Foundation + +Project Gutenberg-tm depends upon and cannot survive without wide +spread public support and donations to carry out its mission of +increasing the number of public domain and licensed works that can be +freely distributed in machine readable form accessible by the widest +array of equipment including outdated equipment. Many small donations +($1 to $5,000) are particularly important to maintaining tax exempt +status with the IRS. + +The Foundation is committed to complying with the laws regulating +charities and charitable donations in all 50 states of the United +States. Compliance requirements are not uniform and it takes a +considerable effort, much paperwork and many fees to meet and keep up +with these requirements. We do not solicit donations in locations +where we have not received written confirmation of compliance. To +SEND DONATIONS or determine the status of compliance for any +particular state visit https://pglaf.org + +While we cannot and do not solicit contributions from states where we +have not met the solicitation requirements, we know of no prohibition +against accepting unsolicited donations from donors in such states who +approach us with offers to donate. + +International donations are gratefully accepted, but we cannot make +any statements concerning tax treatment of donations received from +outside the United States. U.S. laws alone swamp our small staff. + +Please check the Project Gutenberg Web pages for current donation +methods and addresses. Donations are accepted in a number of other +ways including including checks, online payments and credit card +donations. To donate, please visit: https://pglaf.org/donate + + +Section 5. General Information About Project Gutenberg-tm electronic +works. + +Professor Michael S. Hart was the originator of the Project Gutenberg-tm +concept of a library of electronic works that could be freely shared +with anyone. For thirty years, he produced and distributed Project +Gutenberg-tm eBooks with only a loose network of volunteer support. + + +Project Gutenberg-tm eBooks are often created from several printed +editions, all of which are confirmed as Public Domain in the U.S. +unless a copyright notice is included. Thus, we do not necessarily +keep eBooks in compliance with any particular paper edition. + + +Most people start at our Web site which has the main PG search facility: + + https://www.gutenberg.org + +This Web site includes information about Project Gutenberg-tm, +including how to make donations to the Project Gutenberg Literary +Archive Foundation, how to help produce our new eBooks, and how to +subscribe to our email newsletter to hear about new eBooks. |